Zanimalo nas je, kako za branje navdušiti mlade bralce, slišali pa smo tudi kakšen dober namig za dopolnitev poletnega bralnega seznama za odrasle. Mlajšim je tako namenjen tudi poletni program Poletavci, ki s programom in tudi nagradami mlade spodbuja k rednemu poletnemu branju.
Z nami sta bila Melita Košir z založbe Družina ter Rok Dežman iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Zanimalo nas je, kako za branje navdušiti mlade bralce, slišali pa smo tudi kakšen dober namig za dopolnitev poletnega bralnega seznama za odrasle. Mlajšim je tako namenjen tudi poletni program Poletavci, ki s programom in tudi nagradami mlade spodbuja k rednemu poletnemu branju.
Z nami sta bila Melita Košir z založbe Družina ter Rok Dežman iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Visoke poletne temperature še posebej povzročajo težave starejšim, otrokom, delavcem na prostem in živalim. Kako preprečiti težave, ki lahko nastanejo, bo pojasnila višja zdravnica specialistka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Simona Perčič.
Visoke poletne temperature še posebej povzročajo težave starejšim, otrokom, delavcem na prostem in živalim. Kako preprečiti težave, ki lahko nastanejo, bo pojasnila višja zdravnica specialistka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Simona Perčič.
Poletje se je že začelo in v vročih dneh se bomo ohlajali tudi z glasbo. Prav v ta namen so slovenski glasbeniki začeli izdajata nove lahkotnejše in ritmične pesmi. Petkovem večeru smo se tako sprehodili skozi novo slovensko zabavno glasbo in prisluhnili Čukom, Ditki, Anji Strajnar, duoma Trenutek in BosaZnova, Isaacu Palmi ter drugim, z nekaterimi pa še poklepetali.
Poletje se je že začelo in v vročih dneh se bomo ohlajali tudi z glasbo. Prav v ta namen so slovenski glasbeniki začeli izdajata nove lahkotnejše in ritmične pesmi. Petkovem večeru smo se tako sprehodili skozi novo slovensko zabavno glasbo in prisluhnili Čukom, Ditki, Anji Strajnar, duoma Trenutek in BosaZnova, Isaacu Palmi ter drugim, z nekaterimi pa še poklepetali.
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.
Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.
Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.
Spregovorili smo o slovenskem turizmu, ki se po epidemiji vrača v stare tirnice. Pričakovati je rast nočitev in povečanje obiska tujcev, v panogi pa so soočeni tudi s pomanjkanjem delavcev in rastjo stroškov, kar pa že vpliva tudi na cene na strani ponudbe. O omenjenem smo spregovorili z direktorjem Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in generalnim sekretarjem Združenja turističnih agencije Slovenije Mišom Mrvaljevičem.
Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.