Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.
Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.
V Doživetja narave so tokrat vstopile tihotapske zgodbe. Izvrstne zapise mejaških dogodivščin in tudi tragedij od Karavank do Himalaje lahko namreč spremljamo v sveži knjigi zdravnika in alpinista dr. Iztoka Tomazina, ki je bil naš gost.
V Doživetja narave so tokrat vstopile tihotapske zgodbe. Izvrstne zapise mejaških dogodivščin in tudi tragedij od Karavank do Himalaje lahko namreč spremljamo v sveži knjigi zdravnika in alpinista dr. Iztoka Tomazina, ki je bil naš gost.
Sprehodili smo se skozi nekaj letošnjih oddaj in gostov, ki so jih prinesla naša doživetja, predvsem pa ste imeli besedo vi: iskali smo naj izlet za prvi dan novega leta in pravilne odgovore v planinskem kvizu.
Sprehodili smo se skozi nekaj letošnjih oddaj in gostov, ki so jih prinesla naša doživetja, predvsem pa ste imeli besedo vi: iskali smo naj izlet za prvi dan novega leta in pravilne odgovore v planinskem kvizu.
Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.
Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.
Dogajanje na drugem najvišjem vrhu sveta je pritegnilo pozornost z uspehom nepalskih alpinistov, ki jim je uspel prvi zimski pristop na K2. Zgodovinski uspeh in žal tudi tragične dogodke zadnjih dni je komentiral alpinist Viki Grošelj. Pogovarjali pa smo se tudi o turnem smučanju, ki je letos “eksplodiralo”. Z nami je bil gorski reševalec in selektor slovenske turno smučarske reprezentance Robert Pritržnik.
Dogajanje na drugem najvišjem vrhu sveta je pritegnilo pozornost z uspehom nepalskih alpinistov, ki jim je uspel prvi zimski pristop na K2. Zgodovinski uspeh in žal tudi tragične dogodke zadnjih dni je komentiral alpinist Viki Grošelj. Pogovarjali pa smo se tudi o turnem smučanju, ki je letos “eksplodiralo”. Z nami je bil gorski reševalec in selektor slovenske turno smučarske reprezentance Robert Pritržnik.
Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi
Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.