Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.
Poklicali smo slovenskega župnika v Hamiltonu v Kanadi, ki nam je več povedal o tradicionalnem romanju kanadskih rojakov v Midland, kjer so se spomnili žrtev vojne in revolucije ter o koncertu Vokalne skupine Plamen z gosti iz Slovenije. Slovenski župnik v Beneluksu dr. Zvone Štrubelj je opisal družinsko-vzgojni seminar, ki je bil v bližini Bruslja. Slišali ste tudi novice iz Argentine ter o začetku šolskega leta na avstrijskem Koroškem.
Rojaki v Montrealu so se v preteklih dneh razveselili obiska ans. Saša Avsenika, ki se je pri njih ustavil med turnejo po Kanadi. Več o življenju Slovencev v Kanadi ste izvedeli iz pripovedi župnika v Hamiltonu Draga Gačnika. Slišali ste še o gledališki predstavi v Lanusu in družinskem dnevu na Pristavi v Buenos Airesu ter o zaslišanju Petra Jožefa Česnika, kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pripravili smo povzetek pestrega utripa med rojaki v Melbournu, Clevelandu in Buenos Airesu (z nami sta bila p. Ciril Božič in Tone Ovsenik). Slišali ste tudi, da je Krščanska kulturna zveza iz Celovca uspešno izvedla Gledališko in lutkovno delavnico v Ankaranu
Trideset let rojaki iz matične, zamejske in zdomske Slovenije romamo na Svete Višarje - kaj o tem menita msgr. Janez Pucelj in dr. Branko Zorn. Pogovor z udeleženci letošnjih Višarskih dnevih mladih in z Milanom Vinčecem o obisku mladih iz slovenske šole pri Brezmadežni iz Toronta.
Predvajali smo posnetke z letošnjega višarskega Romanja treh Slovenij, ki sta ga pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi: predavanje pravnika in politologa dr. Dejana Valentinčiča (Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje) in pridigo murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.