Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je včeraj v državnem zboru obljubil pomoč šoli Antona Martina Slomška v Mendozi. To je edina slovenska šola v Latinski Ameriki, njeno delovanje je zaradi krize v Argentini negotovo. Starši ne zmorejo več plačevati šolnine, šola je namreč zasebna in mora sredstva v celoti zagotoviti sama. Pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon je za naš radio povedal, da so se v velikih težavah znašli lansko leto, saj je v Argentini velika inflacija - do novembra je bila letna inflacija 170-odstotna, decembra pa 25,5-odstotna. Negotov je tudi pogled v prihodnost, saj ne vedo, kaj bo prinesel nov predsednik vlade. Minister Arčon je pojasnil, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno financira delovanje šole, ki ima ob predpisanih predmetih tudi slovensko kulturo, književnost in verouk. Lani je od urada prejela 11.000 rednih sredstev, oktobra pa še dodatna sredstva. Pomoč za šolo zbira tudi Slovenska Karitas. Povezavo najdete na naši spletni strani.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je včeraj v državnem zboru obljubil pomoč šoli Antona Martina Slomška v Mendozi. To je edina slovenska šola v Latinski Ameriki, njeno delovanje je zaradi krize v Argentini negotovo. Starši ne zmorejo več plačevati šolnine, šola je namreč zasebna in mora sredstva v celoti zagotoviti sama. Pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon je za naš radio povedal, da so se v velikih težavah znašli lansko leto, saj je v Argentini velika inflacija - do novembra je bila letna inflacija 170-odstotna, decembra pa 25,5-odstotna. Negotov je tudi pogled v prihodnost, saj ne vedo, kaj bo prinesel nov predsednik vlade. Minister Arčon je pojasnil, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno financira delovanje šole, ki ima ob predpisanih predmetih tudi slovensko kulturo, književnost in verouk. Lani je od urada prejela 11.000 rednih sredstev, oktobra pa še dodatna sredstva. Pomoč za šolo zbira tudi Slovenska Karitas. Povezavo najdete na naši spletni strani.
Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«
Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«
Na Slomškovo nedeljo smo osrednji prostor v oddaji namenili predstavitvi katehumenata ali verouka za odrasle, ki ga med drugimi od oktobra naprej pripravlja Župnija Ljubljana – Sveti Križ. Program in potek srečanj sta predstavila Helena Reberc in Luka Ločniškar. Poročali smo še o sprejemu novele zakona o verski svobodi in objavili nekaj utrinkov pridige Alojzija Cvikla na festivalu Stična mladih.
Na Slomškovo nedeljo smo osrednji prostor v oddaji namenili predstavitvi katehumenata ali verouka za odrasle, ki ga med drugimi od oktobra naprej pripravlja Župnija Ljubljana – Sveti Križ. Program in potek srečanj sta predstavila Helena Reberc in Luka Ločniškar. Poročali smo še o sprejemu novele zakona o verski svobodi in objavili nekaj utrinkov pridige Alojzija Cvikla na festivalu Stična mladih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.