V Svetovalnici smo govorili o spremljanju umirajočih. Mnogi si želijo dočakati slovo na svojem domu, a pogosto svojci in drugi bližnji kljub vsem naporom nimajo dovolj znanja in moči za to. Z nami je bila v živo gostja z dolgoletnimi izkušnjami dela v Hospicu - s. Emanuela Žerdin.
V Svetovalnici smo govorili o spremljanju umirajočih. Mnogi si želijo dočakati slovo na svojem domu, a pogosto svojci in drugi bližnji kljub vsem naporom nimajo dovolj znanja in moči za to. Z nami je bila v živo gostja z dolgoletnimi izkušnjami dela v Hospicu - s. Emanuela Žerdin.
Prva sobota v juniju je že desetletja dan, ko se v Kočevskem rogu v jami pod Krenom zberejo dejanski in idejni svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja.
Prva sobota v juniju je že desetletja dan, ko se v Kočevskem rogu v jami pod Krenom zberejo dejanski in idejni svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja.
V prvi junijski oddaji smo se pogovarjali s sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman o paliativni oskrbi. Ta omogoča, da se oboleli z neozdravljivo boleznijo in njihovi svojci dobro pripravijo na zadnje dni. S tem je mogoče umirati in se posloviti doma v krogu bližnjih. Pri tem se pojavlja vprašanje, kako skrbeti za ljudi, ki si ne morejo več sami zagotoviti osebne higiene. Po besedah Zevnik Rozmanove sta kakovost in dostojanstvo pri ljudeh, ki ne morejo opraviti osebne higiene, v odnosih.
V prvi junijski oddaji smo se pogovarjali s sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman o paliativni oskrbi. Ta omogoča, da se oboleli z neozdravljivo boleznijo in njihovi svojci dobro pripravijo na zadnje dni. S tem je mogoče umirati in se posloviti doma v krogu bližnjih. Pri tem se pojavlja vprašanje, kako skrbeti za ljudi, ki si ne morejo več sami zagotoviti osebne higiene. Po besedah Zevnik Rozmanove sta kakovost in dostojanstvo pri ljudeh, ki ne morejo opraviti osebne higiene, v odnosih.
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Medtem ko Srebrna nit zagotavlja, da ima predlog zakona veliko varovalk in da je za izdajo recepta za smrtonosno učinkovino določena posebna komisija, pa po besedah člana komisije za medicinsko etiko dr. Pavla Poredoša zadeve niso tako preproste. Na nedavni okrogli mizi v Dolskem je opozoril, da je zdravnikovo poslanstvo spoštovanje in ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti. V primeru evtanazije ali pomoči pri samomoru pa zdravnik postane bolnikov rabelj. Kljub zatrjevanju pobudnikov podobnih zakonov po svetu, da se zlorabe ne bodo dogajale, se na primer v Belgiji kar 30 odstotkov evtanazij izvede brez bolnikove privolitve. Število evtanazij se poveča pred dopusti. »Kar pomeni, da se svojci želijo znebiti starih, ki jih obremenjujejo, da lahko potem svobodno dopustujejo. Problematično je tudi, da se evtanazira psihiatrične, dementne bolnike, ki niso sposobni sami odločati o svojem koncu življenja.« V Belgiji se starši lahko odločijo za evtanazijo otrok s prirojenimi hibami, v Kanadi pa evtanazijo tudi tiste, ki so se naveličali življenja. V družbah, kjer se evtanazija izvaja, se pogosto sprašujejo, do kdaj so ostareli še upravičeni do pokojnine, poudarja dr. Poredoš. Tudi v slovenskem predlogu zakonu ni zanemarljiv ekonomski vidik. »Kot govorijo, gre za cenejšo varianto, ki je bolj rentabilna od paliativne oskrbe. Življenje so zreducirali na ekonomsko kategorijo, kar je absolutno nedopustno.«
Slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za april: da bi se bolj razširila kultura nenasilja, ki vključuje vse manjšo uporabo orožja tako s strani držav kot državljanov. Ker smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili tudi rožni venec Božjega usmiljenja.
Zadnje dejanje Sobotnega duhovnega večera, je bila tudi tokrat radijska kateheza za bolnike, v kateri sodeluje mons. Miro Šlibar. Tokratna oddaja je govorila o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki. Naša glavna gosta pa sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha.
Slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za april: da bi se bolj razširila kultura nenasilja, ki vključuje vse manjšo uporabo orožja tako s strani držav kot državljanov. Ker smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili tudi rožni venec Božjega usmiljenja.
Zadnje dejanje Sobotnega duhovnega večera, je bila tudi tokrat radijska kateheza za bolnike, v kateri sodeluje mons. Miro Šlibar. Tokratna oddaja je govorila o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki. Naša glavna gosta pa sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha.
V tokratni katehezi smo z g. mons. Mirom Šlibarjem poglobili misel o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki.
Naša glavna gosta sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha.
V tokratni katehezi smo z g. mons. Mirom Šlibarjem poglobili misel o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki.
Naša glavna gosta sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.