Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 12. 2023
Sodniki Jaklič, Svetlič in Zobec o depolitizaciji slovenskega sodstva

Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom  Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.

Sodniki Jaklič, Svetlič in Zobec o depolitizaciji slovenskega sodstva

Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom  Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.

politikasodstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Sodniki Jaklič, Svetlič in Zobec o depolitizaciji slovenskega sodstva

Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom  Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.

VEČ ...|18. 12. 2023
Sodniki Jaklič, Svetlič in Zobec o depolitizaciji slovenskega sodstva

Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom  Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.

Alen Salihović

politikasodstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 12. 2023
Utrip dneva dne 13. 12.

  • Papež za mehiško televizijo: Rad bi bil pokopan v cerkvi Marije Velike; o odstopu ne razmišljam.
  • Predsednica kot tretja v zgodovini nagovorila parlament. Miran Videtič pogrešal kritiko vladi.
  • Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne verjame, da bodo ustavne spremembe depolitizirale sodstvo.
  • Cena omrežnine v prihodnjih letih kljub milijardnim investicijam v omrežje na podobnih ravneh kot letos, obljubljajo pristojni.
  • V Dubaju dosežen nov podnebni dogovor, nekatere države in aktivisti z njim niso zadovoljni.
  • Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze.
  • Vreme: Deževno bo, za nekatere predele države Arso izdal rumeno vrmenekso opozorilo.
  • Papež pri avdienci znova odločno pozval k premirju v Sveti deželi in izpustitvi talcev.
  • Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana v Bruslju o približevanju regije povezavi.
  • Evropski poslanci podprli poročilo poslanca Franca Bogoviča o malih modularnih reaktorjih.
  • ŠPORT: Dončić z Dallasom do nove zmage v košarkarski ligi NBA.

Utrip dneva dne 13. 12.

  • Papež za mehiško televizijo: Rad bi bil pokopan v cerkvi Marije Velike; o odstopu ne razmišljam.
  • Predsednica kot tretja v zgodovini nagovorila parlament. Miran Videtič pogrešal kritiko vladi.
  • Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne verjame, da bodo ustavne spremembe depolitizirale sodstvo.
  • Cena omrežnine v prihodnjih letih kljub milijardnim investicijam v omrežje na podobnih ravneh kot letos, obljubljajo pristojni.
  • V Dubaju dosežen nov podnebni dogovor, nekatere države in aktivisti z njim niso zadovoljni.
  • Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze.
  • Vreme: Deževno bo, za nekatere predele države Arso izdal rumeno vrmenekso opozorilo.
  • Papež pri avdienci znova odločno pozval k premirju v Sveti deželi in izpustitvi talcev.
  • Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana v Bruslju o približevanju regije povezavi.
  • Evropski poslanci podprli poročilo poslanca Franca Bogoviča o malih modularnih reaktorjih.
  • ŠPORT: Dončić z Dallasom do nove zmage v košarkarski ligi NBA.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 12.
  • Papež za mehiško televizijo: Rad bi bil pokopan v cerkvi Marije Velike; o odstopu ne razmišljam.
  • Predsednica kot tretja v zgodovini nagovorila parlament. Miran Videtič pogrešal kritiko vladi.
  • Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne verjame, da bodo ustavne spremembe depolitizirale sodstvo.
  • Cena omrežnine v prihodnjih letih kljub milijardnim investicijam v omrežje na podobnih ravneh kot letos, obljubljajo pristojni.
  • V Dubaju dosežen nov podnebni dogovor, nekatere države in aktivisti z njim niso zadovoljni.
  • Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze.
  • Vreme: Deževno bo, za nekatere predele države Arso izdal rumeno vrmenekso opozorilo.
  • Papež pri avdienci znova odločno pozval k premirju v Sveti deželi in izpustitvi talcev.
  • Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana v Bruslju o približevanju regije povezavi.
  • Evropski poslanci podprli poročilo poslanca Franca Bogoviča o malih modularnih reaktorjih.
  • ŠPORT: Dončić z Dallasom do nove zmage v košarkarski ligi NBA.
VEČ ...|13. 12. 2023
Utrip dneva dne 13. 12.
  • Papež za mehiško televizijo: Rad bi bil pokopan v cerkvi Marije Velike; o odstopu ne razmišljam.
  • Predsednica kot tretja v zgodovini nagovorila parlament. Miran Videtič pogrešal kritiko vladi.
  • Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne verjame, da bodo ustavne spremembe depolitizirale sodstvo.
  • Cena omrežnine v prihodnjih letih kljub milijardnim investicijam v omrežje na podobnih ravneh kot letos, obljubljajo pristojni.
  • V Dubaju dosežen nov podnebni dogovor, nekatere države in aktivisti z njim niso zadovoljni.
  • Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze.
  • Vreme: Deževno bo, za nekatere predele države Arso izdal rumeno vrmenekso opozorilo.
  • Papež pri avdienci znova odločno pozval k premirju v Sveti deželi in izpustitvi talcev.
  • Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana v Bruslju o približevanju regije povezavi.
  • Evropski poslanci podprli poročilo poslanca Franca Bogoviča o malih modularnih reaktorjih.
  • ŠPORT: Dončić z Dallasom do nove zmage v košarkarski ligi NBA.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 10. 2023
Utrip dneva dne 18. 10.

  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Utrip dneva dne 18. 10.

  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 10.
  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.
VEČ ...|18. 10. 2023
Utrip dneva dne 18. 10.
  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 10. 2023
Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Informativni prispevki

Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

VEČ ...|18. 10. 2023
Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Alen Salihović

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 6. 2023
Skupna prizadevanja za dvojezično sodstvo na avstrijskem Korošekm

Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.

Skupna prizadevanja za dvojezično sodstvo na avstrijskem Korošekm

Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skupna prizadevanja za dvojezično sodstvo na avstrijskem Korošekm

Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.

VEČ ...|14. 6. 2023
Skupna prizadevanja za dvojezično sodstvo na avstrijskem Korošekm

Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 5. 2023
Utrip dneva dne 19. 5.

  • Mednarodna zveza sredinskih demokratov na Bledu o aktualnih svetovnih in slovenskih političnih izzivih.
  • Janša po vladni ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma: naravnost gnusno je, da tisti, ki sprejema takšne odločitve, druge obtožuje, da je kritika takšne odločitve, sovražni govor.
  • Psiholog Tušak: Če bomo začeli s sodstvom preganjati drugače misleče se nam slabo piše.
  • Na nižjo rast v prvem letošnjem četrtletju vplivala zlasti manjša domača potrošnja.
  • Razmere v gradbeništvu ostajajo dobre; podjetja soočena zlasti s pomanjkanjem delavcev.
  • Zdravniki družinske medicine opozarjajo, da potrebujejo več časa za svoje bolnike.
  • Otrok s hudimi osebnostnimi motnjami je vse več tudi zaradi permisivne vzgoje.
  • Vreme: Danes in jutri bo v notranjosti pretežno oblačno, več jasnine bo na Primorskem.

Utrip dneva dne 19. 5.

  • Mednarodna zveza sredinskih demokratov na Bledu o aktualnih svetovnih in slovenskih političnih izzivih.
  • Janša po vladni ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma: naravnost gnusno je, da tisti, ki sprejema takšne odločitve, druge obtožuje, da je kritika takšne odločitve, sovražni govor.
  • Psiholog Tušak: Če bomo začeli s sodstvom preganjati drugače misleče se nam slabo piše.
  • Na nižjo rast v prvem letošnjem četrtletju vplivala zlasti manjša domača potrošnja.
  • Razmere v gradbeništvu ostajajo dobre; podjetja soočena zlasti s pomanjkanjem delavcev.
  • Zdravniki družinske medicine opozarjajo, da potrebujejo več časa za svoje bolnike.
  • Otrok s hudimi osebnostnimi motnjami je vse več tudi zaradi permisivne vzgoje.
  • Vreme: Danes in jutri bo v notranjosti pretežno oblačno, več jasnine bo na Primorskem.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 5.
  • Mednarodna zveza sredinskih demokratov na Bledu o aktualnih svetovnih in slovenskih političnih izzivih.
  • Janša po vladni ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma: naravnost gnusno je, da tisti, ki sprejema takšne odločitve, druge obtožuje, da je kritika takšne odločitve, sovražni govor.
  • Psiholog Tušak: Če bomo začeli s sodstvom preganjati drugače misleče se nam slabo piše.
  • Na nižjo rast v prvem letošnjem četrtletju vplivala zlasti manjša domača potrošnja.
  • Razmere v gradbeništvu ostajajo dobre; podjetja soočena zlasti s pomanjkanjem delavcev.
  • Zdravniki družinske medicine opozarjajo, da potrebujejo več časa za svoje bolnike.
  • Otrok s hudimi osebnostnimi motnjami je vse več tudi zaradi permisivne vzgoje.
  • Vreme: Danes in jutri bo v notranjosti pretežno oblačno, več jasnine bo na Primorskem.
VEČ ...|19. 5. 2023
Utrip dneva dne 19. 5.
  • Mednarodna zveza sredinskih demokratov na Bledu o aktualnih svetovnih in slovenskih političnih izzivih.
  • Janša po vladni ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma: naravnost gnusno je, da tisti, ki sprejema takšne odločitve, druge obtožuje, da je kritika takšne odločitve, sovražni govor.
  • Psiholog Tušak: Če bomo začeli s sodstvom preganjati drugače misleče se nam slabo piše.
  • Na nižjo rast v prvem letošnjem četrtletju vplivala zlasti manjša domača potrošnja.
  • Razmere v gradbeništvu ostajajo dobre; podjetja soočena zlasti s pomanjkanjem delavcev.
  • Zdravniki družinske medicine opozarjajo, da potrebujejo več časa za svoje bolnike.
  • Otrok s hudimi osebnostnimi motnjami je vse več tudi zaradi permisivne vzgoje.
  • Vreme: Danes in jutri bo v notranjosti pretežno oblačno, več jasnine bo na Primorskem.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2023
Manuel Jug nadomestni član deželne vlade

Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.

Manuel Jug nadomestni član deželne vlade

Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Manuel Jug nadomestni član deželne vlade

Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.

VEČ ...|5. 4. 2023
Manuel Jug nadomestni član deželne vlade

Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 4. 2024
Razstava Rafaelove družbe na Dobrovi

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška. 

Razstava Rafaelove družbe na Dobrovi

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Vabilo na pot

VEČ ...|19. 4. 2024
Po delu Slomškove romarske poti

O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.

Po delu Slomškove romarske poti

O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.

Blaž Lesnik

hojaromanjepohodSlomškova potrekreacija

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2024
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče