Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.
Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.
Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.
Delo slovenskega pravosodja, predvsem, kako ga resnično depolitizirati. O tem smo govorili z ustavnima sodnikoma Rokom Svetličem in Klemenom Jakličem ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem.
Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.
Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.
Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.
Avstrija naj zagotovi dvojezično sodstvo na celotnem dvojezičnem ozemlju dežele Koroške. Za to si bodo enotno prizadevali v krovnih organizacijah naše manjšine in v Društvu koroških slovenskih pravnikov. Skupno izjavo so podpisali včeraj v navzočnosti slovenskih ministrov za pravosodje in za zamejce in izseljence Dominike Švarc Pipan in Mateja Arčona. Trenutno je slovenski jezik mogoče uporabljali pred sodišči na manj kot tretjini dvojezičnega ozemlja, pa še tam ni zadosti osebja z ustreznim znanjem slovenščine. Tudi ureditev tega pričakujejo od Dunaja. Po srečanju je odvetnik Rudi Vouk za slovenski spored ORF poudaril, da je s tem enkrat za vselej odpravljena lažna informacija, da v vrstah slovenske narodne skupnosti ni soglasnega mnenja glede reforme dvojezičnega sodstva. Avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić je 30. maja na Koroškem dejala, da mora imeti slovenščina svoj prostor tudi v sodstvu. Obe pravosodni ministrici sta o vprašanju uporabe slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem govorili že novembra na Dunaju, predvidoma jeseni bosta s tematiko nadaljevali.
Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.
Manuel Jug, predsednik ene od krovnih organizacij naše manjšine na avstrijskem Koroškem - Zveze slovenskih organizacij - bo nadomestni član nove deželne vlade v Celovcu. Jug je bil sicer na kandidatni listi socialdemokratske stranke deželnega glavarja Petra Kaiserja, a mu ni uspela izvolitev v deželni zbor. Socialdemokrati, ki smo zmagovalci volitev, novo vlado za prihodnjih pet let oblikujejo skupaj z drugouvrščeno ljudsko stranko. Jugu je osebno čestital tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Zdravko Inzko. Prepričan je, da bo „pri internih, pripravljalnih sejah vlade, kot nadomestni član koroške deželne vlade, v okviru svojih možnosti, vnašal predloge v korist koroških Slovencev“. Narodni svet sicer opozarja na odprta vprašanja: financiranje dvojezičnih in večjezičnih vrtcev ter dvojezično sodstvo.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.