Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Vam zelene rastline v stanovanju odmetavajo listje, slednje postaja rumeno, vam lončnice, ki bi morale narediti cvetove teh ne ponudijo in kako je z njihovem gnojenjem, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih tokrat zastavili vodji Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok Alenu Kovačiču.
Vam zelene rastline v stanovanju odmetavajo listje, slednje postaja rumeno, vam lončnice, ki bi morale narediti cvetove teh ne ponudijo in kako je z njihovem gnojenjem, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih tokrat zastavili vodji Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok Alenu Kovačiču.
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
Letošnje leto ni postreglo z ugodnimi razmerami za pridelavo paradižnika. Mnogim vrtičkarjem so rastline zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo že propadle. A na centralni tržnici v Mariboru te dni kljub temu potekajo tradicionalni Dnevi paradižnika. Največ strokovnih dogodkov se bo zvrstilo v jutrišnjem dopoldnevu, pravi Miša Pušenjak s KGZ Maribor in dodaja, da bo letošnjim težavam posvečene veliko pozornosti.
Letošnje leto ni postreglo z ugodnimi razmerami za pridelavo paradižnika. Mnogim vrtičkarjem so rastline zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo že propadle. A na centralni tržnici v Mariboru te dni kljub temu potekajo tradicionalni Dnevi paradižnika. Največ strokovnih dogodkov se bo zvrstilo v jutrišnjem dopoldnevu, pravi Miša Pušenjak s KGZ Maribor in dodaja, da bo letošnjim težavam posvečene veliko pozornosti.
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče