Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem. Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.
Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Zvezo Sožitje, ki deluje že 60 let. Zvezo Sožitje sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo v Sloveniji. Naša sogovornica je bila direktorica Mateja De Reya, ki je predstavila njihova prizadevanja; tako boste izvedeli več o delovanju njihovega dnevnega centra, programa vseživljenjskega učenja, pomoči družinam in njihovih prostovoljcih.
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Zvezo Sožitje, ki deluje že 60 let. Zvezo Sožitje sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo v Sloveniji. Naša sogovornica je bila direktorica Mateja De Reya, ki je predstavila njihova prizadevanja; tako boste izvedeli več o delovanju njihovega dnevnega centra, programa vseživljenjskega učenja, pomoči družinam in njihovih prostovoljcih.
Dominik Križnik se je v srednji šoli navdušil nad akrobatiko, redno je začel trenirati in snemati vloge, ki pa jih povezuje z življenjskimi vrednotami, prostovoljstvom in Bogom. Je dijak tretjega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, animator, ki je še do nedavno vstajal zgodaj zjutraj in pred začetkom pouka pomagal v prostorih mariborske škofijske Karitas pri razporejanju hrane.
Dominik Križnik se je v srednji šoli navdušil nad akrobatiko, redno je začel trenirati in snemati vloge, ki pa jih povezuje z življenjskimi vrednotami, prostovoljstvom in Bogom. Je dijak tretjega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, animator, ki je še do nedavno vstajal zgodaj zjutraj in pred začetkom pouka pomagal v prostorih mariborske škofijske Karitas pri razporejanju hrane.
V tokratni oddaji smo gostili nacionalnega koordinatorja youngCaritas Slovenia Luka Ovna. Približal nam je to organizacijo, ki deluje znotraj Karitas in je namenjena predvsem vključevanju mladih v prostovoljstvo. Uradno deluje tri leta in v tem času je število mladih prostovoljcev naraslo na dva tisoč. Nekateri so vključeni stalno, nekateri na pomoč priskočijo občasno, vsi pa stremijo k skupnemu cilju: s svojim delom nesebično lepšati dan drugim.
V tokratni oddaji smo gostili nacionalnega koordinatorja youngCaritas Slovenia Luka Ovna. Približal nam je to organizacijo, ki deluje znotraj Karitas in je namenjena predvsem vključevanju mladih v prostovoljstvo. Uradno deluje tri leta in v tem času je število mladih prostovoljcev naraslo na dva tisoč. Nekateri so vključeni stalno, nekateri na pomoč priskočijo občasno, vsi pa stremijo k skupnemu cilju: s svojim delom nesebično lepšati dan drugim.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.