Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma Državno središče za nadzor bolezni, oktobra sprejelo sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo, naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. Naš gost v oddaji je bil Domen Benčina - Birtov , ki vodi družinsko kmetijo na Krasu.
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo, naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. Naš gost v oddaji je bil Domen Benčina - Birtov , ki vodi družinsko kmetijo na Krasu.
Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov.
Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lovcem svetujejo: “Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke…”
Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9
Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija Klopčič
Sodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.
Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5
Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9
Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67
Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16
Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9
Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9
Afriška prašičja kuga je velika grožnja v EU prostoru. Slovenija ostaja otok brez te bolezni, ki pa se z zaskrbljivo hitrostjo širi po nam bližnjih državah. V letošnjem letu je še posebej zaskrbljujoč velik porast primerov te bolezni pri divjih prašičih na Madžarskem in pa pojav Afriške prašičje kuge v rejah prašičev v Srbiji. Več o tej bolezni, predvsem pa ukrepih, ki se ne tičejo samo rejcev in lovcev, ampak prav vseh nas, smo spregovorili v tokratni Svetovalnici, naša gostja je bila odlična poznavalka tega področja, ga Gabrijela Salobir, vodja službe za rejo neprežvekovalcev in varno hrano pri KGZS.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče