Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov.
Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov.
V tednu katoliškega šolstva je manjša radijska ekipa obiskala Zavod A.M. Slomška v Mariboru. Sodelavka Maja Morela je obiskala Osnovno šolo Montessori in posnela pogovor s tremi profesorji, ki so povedali, kako s povezovanjem praktičnega dela in učenja gradijo skupnost mladostnikov.
V tednu katoliškega šolstva je manjša radijska ekipa obiskala Zavod A.M. Slomška v Mariboru. Sodelavka Maja Morela je obiskala Osnovno šolo Montessori in posnela pogovor s tremi profesorji, ki so povedali, kako s povezovanjem praktičnega dela in učenja gradijo skupnost mladostnikov.
Rojaki iz Beneške Slovenije se te dni pod naslovom “Skupni kulturni prostor” predstavljajo v Kobaridu. Prav v teh trenutkih v prostorih Fundacije Poti miru poteka predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Lahko še ujamete projekcijo dokumentarnega filma “Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre”. Gre za portret kulturnega in političnega delavca iz Barda Viljema Černa, ki ga je zrežiral Aljaž Škrlep. V Kulturnem domu Simona Gregorčiča bo v nedeljo popoldne Beneško gledališče pod režijo Alide Bevk uprizorilo predstavo “Skopac”, v ponedeljek pa bosta v kobariški knjižnici Ada Tomasetig in Marina Cernetig pripovedovali pravljice iz Benečije. Glavni namen beneških dni v Kobaridu je kulturno druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, dogodek organizirajo Občina Kobarid, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Ivan Trinko in Fundacija Poti miru.
Rojaki iz Beneške Slovenije se te dni pod naslovom “Skupni kulturni prostor” predstavljajo v Kobaridu. Prav v teh trenutkih v prostorih Fundacije Poti miru poteka predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Lahko še ujamete projekcijo dokumentarnega filma “Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre”. Gre za portret kulturnega in političnega delavca iz Barda Viljema Černa, ki ga je zrežiral Aljaž Škrlep. V Kulturnem domu Simona Gregorčiča bo v nedeljo popoldne Beneško gledališče pod režijo Alide Bevk uprizorilo predstavo “Skopac”, v ponedeljek pa bosta v kobariški knjižnici Ada Tomasetig in Marina Cernetig pripovedovali pravljice iz Benečije. Glavni namen beneških dni v Kobaridu je kulturno druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, dogodek organizirajo Občina Kobarid, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Ivan Trinko in Fundacija Poti miru.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.
Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.
Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala.
Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala.
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.