Via positiva

VEČ ...|3. 2. 2022
Uspeha ne gre prepuščati verjetnosti

Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.  

Uspeha ne gre prepuščati verjetnosti

Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.  

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnost

Via positiva

Uspeha ne gre prepuščati verjetnosti

Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.  

VEČ ...|3. 2. 2022
Uspeha ne gre prepuščati verjetnosti

Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.  

Nataša Ličen

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnost

Via positiva

VEČ ...|27. 1. 2022
Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnostpogovorizobraževanje

Via positiva

Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

VEČ ...|27. 1. 2022
Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Nataša Ličen

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnostpogovorizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|16. 12. 2021
Dr. Tomaž Kostanjevec o agenciji Spirit, o EXPU in lesni prihodnosti

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja

Dr. Tomaž Kostanjevec o agenciji Spirit, o EXPU in lesni prihodnosti

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnost

Via positiva

Dr. Tomaž Kostanjevec o agenciji Spirit, o EXPU in lesni prihodnosti

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja

VEČ ...|16. 12. 2021
Dr. Tomaž Kostanjevec o agenciji Spirit, o EXPU in lesni prihodnosti

V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja

Nataša Ličen

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnost

Via positiva

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Via positiva

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Naš gost

VEČ ...|5. 9. 2020
Milan Herzog

Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.

Milan Herzog

Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.

pogovordružbaodnosiposlovnost

Naš gost

Milan Herzog
Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.
VEČ ...|5. 9. 2020
Milan Herzog
Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosiposlovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 8. 2020
Združevalna točka mladih

Hana Likar je s skupino sošolcev razvila idejo združevalne točke za mlade. Predstavili so jo na enem od tradicionalnih tekmovanj inovativnih rešitev Popri, ki deluje znotraj Primorskega tehnološkega parka.

Združevalna točka mladih

Hana Likar je s skupino sošolcev razvila idejo združevalne točke za mlade. Predstavili so jo na enem od tradicionalnih tekmovanj inovativnih rešitev Popri, ki deluje znotraj Primorskega tehnološkega parka.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Združevalna točka mladih
Hana Likar je s skupino sošolcev razvila idejo združevalne točke za mlade. Predstavili so jo na enem od tradicionalnih tekmovanj inovativnih rešitev Popri, ki deluje znotraj Primorskega tehnološkega parka.
VEČ ...|27. 8. 2020
Združevalna točka mladih
Hana Likar je s skupino sošolcev razvila idejo združevalne točke za mlade. Predstavili so jo na enem od tradicionalnih tekmovanj inovativnih rešitev Popri, ki deluje znotraj Primorskega tehnološkega parka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 7. 2020
Aplikacija za telefon, ki združuje

Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

Aplikacija za telefon, ki združuje

Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Aplikacija za telefon, ki združuje
Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.
VEČ ...|30. 7. 2020
Aplikacija za telefon, ki združuje
Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2024
Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2024
455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan