Dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, ki je tudi odgovoren za žlahtnenje slovenskih sort krompirja je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in predstavil zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri izbiri in sajenju semenskega krompirja.
Dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, ki je tudi odgovoren za žlahtnenje slovenskih sort krompirja je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in predstavil zakonitosti, ki jih moramo upoštevati pri izbiri in sajenju semenskega krompirja.
»Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa,« je le dan pred sprejemom predstavnikov kmetov, v intervjuju za STA izjavila predsednica države, Nataša Pirc Musar. V istem intervjuju je kot izjemno pomembno dejstvo izpostavila tudi, da se kakovost humusa v slovenski zemlji slabša. In dodala: »Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri« In če je predsednica izkrivljeno trditev o živinoreji preprosto posvojila iz nekritičnih slovenskih medijev, je še bolj problematična njena druga trditev o slabšanju kakovosti humusa v slovenski zemlji. Ker preprosto ne drži. Pedolog dr. Borut Vrščaj namreč pravi …
»Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa,« je le dan pred sprejemom predstavnikov kmetov, v intervjuju za STA izjavila predsednica države, Nataša Pirc Musar. V istem intervjuju je kot izjemno pomembno dejstvo izpostavila tudi, da se kakovost humusa v slovenski zemlji slabša. In dodala: »Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri« In če je predsednica izkrivljeno trditev o živinoreji preprosto posvojila iz nekritičnih slovenskih medijev, je še bolj problematična njena druga trditev o slabšanju kakovosti humusa v slovenski zemlji. Ker preprosto ne drži. Pedolog dr. Borut Vrščaj namreč pravi …
Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. Ta žal v minulem programskem obdobju ni bila podprta, čeprav z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, omogoča pridelavo kakovostne hrane. V zadnjih dveh desetletjih se je pogosto pokazalo, da odločitvi za t.i. integrirano pridelavo pogosto sledi tudi odločitev za prehod v ekološko kmetovanje, pa med drugim pravi Igor Škerbot, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na KGZ Celje.
Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. Ta žal v minulem programskem obdobju ni bila podprta, čeprav z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, omogoča pridelavo kakovostne hrane. V zadnjih dveh desetletjih se je pogosto pokazalo, da odločitvi za t.i. integrirano pridelavo pogosto sledi tudi odločitev za prehod v ekološko kmetovanje, pa med drugim pravi Igor Škerbot, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na KGZ Celje.
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš, pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.
Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš, pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.
Z gostjo, Damjano Ilijaš, svetovalko specialistko za poljedelstvo, smo pogledali na naše njive. Predstavili smo tudi možnosti zatiranja prenamnoženih poljskih miši.
Z gostjo, Damjano Ilijaš, svetovalko specialistko za poljedelstvo, smo pogledali na naše njive. Predstavili smo tudi možnosti zatiranja prenamnoženih poljskih miši.
Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo na KGZ Nova Gorica je povedala nekaj nasvetov za setev jarega krmnega graha.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.