Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter:
Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter:
Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.
Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.
Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.
Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …
Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …
Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.
S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.
Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.
Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.