Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Otok

VEČ ...|3. 4. 2024
Navodilo za hojo

V tokratni oddaji smo se prepustili poeziji pesnika Kajetana Koviča.

Navodilo za hojo

V tokratni oddaji smo se prepustili poeziji pesnika Kajetana Koviča.

glasbapoezija

Otok

Navodilo za hojo

V tokratni oddaji smo se prepustili poeziji pesnika Kajetana Koviča.

VEČ ...|3. 4. 2024
Navodilo za hojo

V tokratni oddaji smo se prepustili poeziji pesnika Kajetana Koviča.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ...|13. 3. 2024
Oda na limono

Na obisk v tokratno oddajo je prišel Pablo Neruda, čilenski pesnik, nobelovec, človek burnega življenjepisa, čudnih političnih nazorov in navdihujočega talenta, čigar poezijo smo poslušali.

Oda na limono

Na obisk v tokratno oddajo je prišel Pablo Neruda, čilenski pesnik, nobelovec, človek burnega življenjepisa, čudnih političnih nazorov in navdihujočega talenta, čigar poezijo smo poslušali.

glasbapoezija

Otok

Oda na limono

Na obisk v tokratno oddajo je prišel Pablo Neruda, čilenski pesnik, nobelovec, človek burnega življenjepisa, čudnih političnih nazorov in navdihujočega talenta, čigar poezijo smo poslušali.

VEČ ...|13. 3. 2024
Oda na limono

Na obisk v tokratno oddajo je prišel Pablo Neruda, čilenski pesnik, nobelovec, človek burnega življenjepisa, čudnih političnih nazorov in navdihujočega talenta, čigar poezijo smo poslušali.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

glasbapogovorspomin

Petkov večer

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasbapogovorspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2024
Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

VEČ ...|19. 2. 2024
Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Otok

VEČ ...|14. 2. 2024
Pregrešil sem se proti veselju

V tokratni oddaji smo prisluhnili odlomkom iz poetične meditacije Radostno verujem pesnika in jezuitskega duhovnika Ramóna Cuéja. 

Pregrešil sem se proti veselju

V tokratni oddaji smo prisluhnili odlomkom iz poetične meditacije Radostno verujem pesnika in jezuitskega duhovnika Ramóna Cuéja. 

glasbapoezija

Otok

Pregrešil sem se proti veselju

V tokratni oddaji smo prisluhnili odlomkom iz poetične meditacije Radostno verujem pesnika in jezuitskega duhovnika Ramóna Cuéja. 

VEČ ...|14. 2. 2024
Pregrešil sem se proti veselju

V tokratni oddaji smo prisluhnili odlomkom iz poetične meditacije Radostno verujem pesnika in jezuitskega duhovnika Ramóna Cuéja. 

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2024
Nagrade 52. literarnega natečaja Mladike

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

Nagrade 52. literarnega natečaja Mladike

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrade 52. literarnega natečaja Mladike

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

VEČ ...|9. 2. 2024
Nagrade 52. literarnega natečaja Mladike

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

izobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2024
Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 4. 2024
Minister Arčon obiskal koroške Slovence

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in  predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji. 

Minister Arčon obiskal koroške Slovence

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in  predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2024
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2024
59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

Nataša Ličen

izobraževanjedružbaduhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2024
Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Dvojno za soseda

Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost