Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Tokrat smo se posvetili središču našega planetnega sistema. Astronomi že dolgo vedo, da je Sonce včasih bolj, drugič manj aktivno. Ker smo trenutno v obdobju stopnjevanja aktivnosti, smo našega gosta amaterskega astronoma Mitjo Klančiča povprašali o sončevih ciklih, pegah in izbruhih. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj se je lotil risanja Sonca, saj je danes veliko bolj priljubljena astrofotografija.
Tokrat smo se posvetili središču našega planetnega sistema. Astronomi že dolgo vedo, da je Sonce včasih bolj, drugič manj aktivno. Ker smo trenutno v obdobju stopnjevanja aktivnosti, smo našega gosta amaterskega astronoma Mitjo Klančiča povprašali o sončevih ciklih, pegah in izbruhih. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj se je lotil risanja Sonca, saj je danes veliko bolj priljubljena astrofotografija.
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)
Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.
Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.
V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.
V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.