Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 6. 2022
Utrip dneva dne 13. 6.

  • V projektu drugi tir predčasno prebili prvi predor, do konca del še cela vrsta izzivov. Poslanci o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
  • Vodenje kriminalistične policije prevzema David Antolovič, dozdajšnji pomočnik direktorja NPU.
  • Ruske sile zavzele več kot dve tretjini Severodonetska. Ukrajina odprla dva koridorja za izvoz žita.
  • Papež ne bo obhajal maše in procesije na telovo. Kaj bo z drugimi njegovimi potovanji v tujino?
  • Bodo države v prihodnjih letih spet krepile oboroževanje z jedrskim orožjem?
  • Vzrok za težave učencev iz osnovne šole v Marezigah so bili norovirusi.
  • ŠPORT: Roglič slavil na dirki po Dofineji, slovenski nogometaši do remija s Srbi.
  • VREME: Popoldne možne krajevne plohe in nevihte, izključena ni niti možnost toče.

Utrip dneva dne 13. 6.

  • V projektu drugi tir predčasno prebili prvi predor, do konca del še cela vrsta izzivov. Poslanci o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
  • Vodenje kriminalistične policije prevzema David Antolovič, dozdajšnji pomočnik direktorja NPU.
  • Ruske sile zavzele več kot dve tretjini Severodonetska. Ukrajina odprla dva koridorja za izvoz žita.
  • Papež ne bo obhajal maše in procesije na telovo. Kaj bo z drugimi njegovimi potovanji v tujino?
  • Bodo države v prihodnjih letih spet krepile oboroževanje z jedrskim orožjem?
  • Vzrok za težave učencev iz osnovne šole v Marezigah so bili norovirusi.
  • ŠPORT: Roglič slavil na dirki po Dofineji, slovenski nogometaši do remija s Srbi.
  • VREME: Popoldne možne krajevne plohe in nevihte, izključena ni niti možnost toče.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 6.
  • V projektu drugi tir predčasno prebili prvi predor, do konca del še cela vrsta izzivov. Poslanci o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
  • Vodenje kriminalistične policije prevzema David Antolovič, dozdajšnji pomočnik direktorja NPU.
  • Ruske sile zavzele več kot dve tretjini Severodonetska. Ukrajina odprla dva koridorja za izvoz žita.
  • Papež ne bo obhajal maše in procesije na telovo. Kaj bo z drugimi njegovimi potovanji v tujino?
  • Bodo države v prihodnjih letih spet krepile oboroževanje z jedrskim orožjem?
  • Vzrok za težave učencev iz osnovne šole v Marezigah so bili norovirusi.
  • ŠPORT: Roglič slavil na dirki po Dofineji, slovenski nogometaši do remija s Srbi.
  • VREME: Popoldne možne krajevne plohe in nevihte, izključena ni niti možnost toče.
VEČ ...|13. 6. 2022
Utrip dneva dne 13. 6.
  • V projektu drugi tir predčasno prebili prvi predor, do konca del še cela vrsta izzivov. Poslanci o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
  • Vodenje kriminalistične policije prevzema David Antolovič, dozdajšnji pomočnik direktorja NPU.
  • Ruske sile zavzele več kot dve tretjini Severodonetska. Ukrajina odprla dva koridorja za izvoz žita.
  • Papež ne bo obhajal maše in procesije na telovo. Kaj bo z drugimi njegovimi potovanji v tujino?
  • Bodo države v prihodnjih letih spet krepile oboroževanje z jedrskim orožjem?
  • Vzrok za težave učencev iz osnovne šole v Marezigah so bili norovirusi.
  • ŠPORT: Roglič slavil na dirki po Dofineji, slovenski nogometaši do remija s Srbi.
  • VREME: Popoldne možne krajevne plohe in nevihte, izključena ni niti možnost toče.

Radio Ognjišče

infonovice

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Globine

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci XX stoletjaBernard ŠtuhecAleš Maver

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorglasba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 3. 2024
Nasveti za pridelavo silažne koruze, zapleti z boniteto kmetijskih zemljišč

V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.

Nasveti za pridelavo silažne koruze, zapleti z boniteto kmetijskih zemljišč

V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|18. 3. 2024
2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

Štefan Kožuh

duhovnostodnosimisijon2024

Rožni venec

VEČ ...|19. 3. 2024
Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 3. 2024
Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 3. 2024
Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura