Utrip dneva dne 19. 4.

• Izrael je z majhnimi brezpilotnimi letali napadel Iran. Komentar Nejca Krevsa.
• Slovenija v Varnostnem svetu podprla članstvo Palestine v Združenih narodih. ZDA z vetom.
• Na Pahorjevo pobudo v Ljubljani prva mednarodna konferenca Prijateljev Zahodnega Balkana, s pozivi k širitvi Evropske unije.
• Po prvih podatkih pozeba prizadela kmetijske rastline na Notranjskem in Krasu.
• NSi kot prva stranka na državno volilno komisijo vložila listo kandidatov za evropske poslance.
• Datum treh referendumov še ni znan; dr. Pavel Poredoš o vprašanju pomoči pri samomoru: Ta zadeva ne sodi na referendum.
• Poleg Romane Kocjančič na tnalu Novinarskega častnega razsodišča tudi novinar Družine Rok Blažič.
• Vreme: Popoldne postopna pooblačitev. Jutri spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
• Slovenska karitas z dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti začenja zbiranje sredstev za starejše in brezposelne.
• Evropski komisar Breton pozdravlja investicije v slovensko farmacijo in industrijo.
• Šport: Slovenske rokometašice dobile tekmice v skupinskem delu evropskega prvenstva.

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.

O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek. 

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Jeruzalemski izziv

Na velikonočni dan, ko iz praznega groba, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo, sije luč, smo še posebej povezani s Sveto deželo. Zato smo tem krajem posvetili tudi današnjo oddajo. V njej smo namreč spregovorili o knjigi z naslovom: Jeruzalemski izziv. Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. Knjigo sta predstavila novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih.

Jože Plut: Bela zastava ni ponižujoča predaja

Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje

Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS

Odprtje Koroških kulturni dnevov v Ljubljani

Slovenska kulturna akcija v Argentini deluje že 70 let. Poklicali smo predsednika Damijana Ahlina [22:29]. Svetovni slovenski kongres vabi na Tabor slovenskih otrok. Več nam je povedal strokovni sodelavec Luka Klopčič [31:12]. Oddajo pa smo začeli s posnetki z odprtja razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Slikarja je predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling [1:28]. Razstavo je odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer [14:02], celotne letošnje Koroške kulturne dneve pa je odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak [15:26].