Življenje išče pot

VEČ ...|24. 4. 2024
Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

nasilje v družinifizično nasiljePetra StrelecMartin Lisecnežnostterapijaozaveščanjespodbujanjepomočsvetovanje

Življenje išče pot

Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

VEČ ...|24. 4. 2024
Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

s. Meta Potočnik

nasilje v družinifizično nasiljePetra StrelecMartin Lisecnežnostterapijaozaveščanjespodbujanjepomočsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 4. 2024
Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

motnja narcisizmanasiljePetra Strelec

Življenje išče pot

Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

VEČ ...|22. 4. 2024
Pobegnila sem od romantičnega narcisa

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

s. Meta Potočnik

motnja narcisizmanasiljePetra Strelec

Srečanja

VEČ ...|16. 4. 2024
Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

nasilje v partnerski zvezimanipulacijesoodvisnost

Srečanja

Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

VEČ ...|16. 4. 2024
Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

s. Meta Potočnik

nasilje v partnerski zvezimanipulacijesoodvisnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 3. 2024
Utrip dneva dne 24. 3.

  • Peter Prevc v Planici zadnjo tekmo kariere končal na šestem mestu, Domen Prevc drugi.
  • V Rusiji dan žalovanja. Papež teroristični napad označil za strahopetnega, nasilje pa za nečloveško dejanje, ki žali Boga.
  • Nadškof Zore na cvetno nedeljo vabi, naj Jezusova vabila v velikem tednu ne gredo mimo nas.
  • Vreme: Sonce in oblaki, lahko pa nastane tudi kakšna ploha ali nevihta.
  • Jutri v Ljubljani nov shod za pitno vodo.
  • Operaterji na 112 pričakujejo osnutek kolektivne pogodbe, protestnega shod za zdaj ne bo.
  • Florista Šegula in Ribič baziliko Sv. Petra v Vatikanu okrašujeta tudi za tokratne velikonočne praznike.

Utrip dneva dne 24. 3.

  • Peter Prevc v Planici zadnjo tekmo kariere končal na šestem mestu, Domen Prevc drugi.
  • V Rusiji dan žalovanja. Papež teroristični napad označil za strahopetnega, nasilje pa za nečloveško dejanje, ki žali Boga.
  • Nadškof Zore na cvetno nedeljo vabi, naj Jezusova vabila v velikem tednu ne gredo mimo nas.
  • Vreme: Sonce in oblaki, lahko pa nastane tudi kakšna ploha ali nevihta.
  • Jutri v Ljubljani nov shod za pitno vodo.
  • Operaterji na 112 pričakujejo osnutek kolektivne pogodbe, protestnega shod za zdaj ne bo.
  • Florista Šegula in Ribič baziliko Sv. Petra v Vatikanu okrašujeta tudi za tokratne velikonočne praznike.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 24. 3.
  • Peter Prevc v Planici zadnjo tekmo kariere končal na šestem mestu, Domen Prevc drugi.
  • V Rusiji dan žalovanja. Papež teroristični napad označil za strahopetnega, nasilje pa za nečloveško dejanje, ki žali Boga.
  • Nadškof Zore na cvetno nedeljo vabi, naj Jezusova vabila v velikem tednu ne gredo mimo nas.
  • Vreme: Sonce in oblaki, lahko pa nastane tudi kakšna ploha ali nevihta.
  • Jutri v Ljubljani nov shod za pitno vodo.
  • Operaterji na 112 pričakujejo osnutek kolektivne pogodbe, protestnega shod za zdaj ne bo.
  • Florista Šegula in Ribič baziliko Sv. Petra v Vatikanu okrašujeta tudi za tokratne velikonočne praznike.
VEČ ...|24. 3. 2024
Utrip dneva dne 24. 3.
  • Peter Prevc v Planici zadnjo tekmo kariere končal na šestem mestu, Domen Prevc drugi.
  • V Rusiji dan žalovanja. Papež teroristični napad označil za strahopetnega, nasilje pa za nečloveško dejanje, ki žali Boga.
  • Nadškof Zore na cvetno nedeljo vabi, naj Jezusova vabila v velikem tednu ne gredo mimo nas.
  • Vreme: Sonce in oblaki, lahko pa nastane tudi kakšna ploha ali nevihta.
  • Jutri v Ljubljani nov shod za pitno vodo.
  • Operaterji na 112 pričakujejo osnutek kolektivne pogodbe, protestnega shod za zdaj ne bo.
  • Florista Šegula in Ribič baziliko Sv. Petra v Vatikanu okrašujeta tudi za tokratne velikonočne praznike.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 2. 2024
Utrip dneva dne 26. 2.

  • Vladi še naprej pada podpora, Golob za novo pravosodno ministrico predlagala Andrejo Katič.
  • Zdravniki še vedno stavkajo; kako se na čas, ko bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, pripravlja vlada?
  • V Državnem svetu posvet o uvedbi pokrajin.
  • Ljudska iniciativa Velenje tretji protestni shod začela v Šoštanju, končuje ga v Ljubljani.
  • Opolnoči podražitev naftnih derivatov, najobčutneje se draži bencin.
  • Zasedanje kmetijskih ministrov v Bruslju po pričakovanjih spremljali protesti.
  • Izrael predstavil načrt napada na Rafo, vlada palestinskega premierja odstopila.
  • Na počitnicah ta teden učenci in dijaki z vzhoda Slovenije, kakšna je ponudba zanje?
  • 8. marec tokrat s peticijo za dostopen in varen splav za vse, kaj na to pravi Katarina Nzobandora?
  • Papež Frančišek je, tako kot v soboto, tudi za danes odpovedal vse obveznosti in avdience. Ukrep so sprejeli zaradi previdnosti, ker ima sveti oče blage simptome gripe, nima pa vročine.
  • Slabo počutje pa papežu včeraj ni preprečilo opoldanske molitve in srečanja z verniki na trgu sv. Petra. Sledil je njegov poziv za mir v Ukrajini ob drugi obletnici vojne in za vrnitev dialoga v Nigeriji in Demokratični republiki Kongo, kjer se ponavljajo ugrabitve ljudi in vsakršno nasilje.
  • Šport: Za skakalci uspešen konec tedna, košarkarska reprezentanca na dobri poti za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
  • Vreme: danes oblačno, jutri dež.

Utrip dneva dne 26. 2.

  • Vladi še naprej pada podpora, Golob za novo pravosodno ministrico predlagala Andrejo Katič.
  • Zdravniki še vedno stavkajo; kako se na čas, ko bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, pripravlja vlada?
  • V Državnem svetu posvet o uvedbi pokrajin.
  • Ljudska iniciativa Velenje tretji protestni shod začela v Šoštanju, končuje ga v Ljubljani.
  • Opolnoči podražitev naftnih derivatov, najobčutneje se draži bencin.
  • Zasedanje kmetijskih ministrov v Bruslju po pričakovanjih spremljali protesti.
  • Izrael predstavil načrt napada na Rafo, vlada palestinskega premierja odstopila.
  • Na počitnicah ta teden učenci in dijaki z vzhoda Slovenije, kakšna je ponudba zanje?
  • 8. marec tokrat s peticijo za dostopen in varen splav za vse, kaj na to pravi Katarina Nzobandora?
  • Papež Frančišek je, tako kot v soboto, tudi za danes odpovedal vse obveznosti in avdience. Ukrep so sprejeli zaradi previdnosti, ker ima sveti oče blage simptome gripe, nima pa vročine.
  • Slabo počutje pa papežu včeraj ni preprečilo opoldanske molitve in srečanja z verniki na trgu sv. Petra. Sledil je njegov poziv za mir v Ukrajini ob drugi obletnici vojne in za vrnitev dialoga v Nigeriji in Demokratični republiki Kongo, kjer se ponavljajo ugrabitve ljudi in vsakršno nasilje.
  • Šport: Za skakalci uspešen konec tedna, košarkarska reprezentanca na dobri poti za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
  • Vreme: danes oblačno, jutri dež.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 2.
  • Vladi še naprej pada podpora, Golob za novo pravosodno ministrico predlagala Andrejo Katič.
  • Zdravniki še vedno stavkajo; kako se na čas, ko bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, pripravlja vlada?
  • V Državnem svetu posvet o uvedbi pokrajin.
  • Ljudska iniciativa Velenje tretji protestni shod začela v Šoštanju, končuje ga v Ljubljani.
  • Opolnoči podražitev naftnih derivatov, najobčutneje se draži bencin.
  • Zasedanje kmetijskih ministrov v Bruslju po pričakovanjih spremljali protesti.
  • Izrael predstavil načrt napada na Rafo, vlada palestinskega premierja odstopila.
  • Na počitnicah ta teden učenci in dijaki z vzhoda Slovenije, kakšna je ponudba zanje?
  • 8. marec tokrat s peticijo za dostopen in varen splav za vse, kaj na to pravi Katarina Nzobandora?
  • Papež Frančišek je, tako kot v soboto, tudi za danes odpovedal vse obveznosti in avdience. Ukrep so sprejeli zaradi previdnosti, ker ima sveti oče blage simptome gripe, nima pa vročine.
  • Slabo počutje pa papežu včeraj ni preprečilo opoldanske molitve in srečanja z verniki na trgu sv. Petra. Sledil je njegov poziv za mir v Ukrajini ob drugi obletnici vojne in za vrnitev dialoga v Nigeriji in Demokratični republiki Kongo, kjer se ponavljajo ugrabitve ljudi in vsakršno nasilje.
  • Šport: Za skakalci uspešen konec tedna, košarkarska reprezentanca na dobri poti za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
  • Vreme: danes oblačno, jutri dež.
VEČ ...|26. 2. 2024
Utrip dneva dne 26. 2.
  • Vladi še naprej pada podpora, Golob za novo pravosodno ministrico predlagala Andrejo Katič.
  • Zdravniki še vedno stavkajo; kako se na čas, ko bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, pripravlja vlada?
  • V Državnem svetu posvet o uvedbi pokrajin.
  • Ljudska iniciativa Velenje tretji protestni shod začela v Šoštanju, končuje ga v Ljubljani.
  • Opolnoči podražitev naftnih derivatov, najobčutneje se draži bencin.
  • Zasedanje kmetijskih ministrov v Bruslju po pričakovanjih spremljali protesti.
  • Izrael predstavil načrt napada na Rafo, vlada palestinskega premierja odstopila.
  • Na počitnicah ta teden učenci in dijaki z vzhoda Slovenije, kakšna je ponudba zanje?
  • 8. marec tokrat s peticijo za dostopen in varen splav za vse, kaj na to pravi Katarina Nzobandora?
  • Papež Frančišek je, tako kot v soboto, tudi za danes odpovedal vse obveznosti in avdience. Ukrep so sprejeli zaradi previdnosti, ker ima sveti oče blage simptome gripe, nima pa vročine.
  • Slabo počutje pa papežu včeraj ni preprečilo opoldanske molitve in srečanja z verniki na trgu sv. Petra. Sledil je njegov poziv za mir v Ukrajini ob drugi obletnici vojne in za vrnitev dialoga v Nigeriji in Demokratični republiki Kongo, kjer se ponavljajo ugrabitve ljudi in vsakršno nasilje.
  • Šport: Za skakalci uspešen konec tedna, košarkarska reprezentanca na dobri poti za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
  • Vreme: danes oblačno, jutri dež.

Radio Ognjišče

infonovice

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Za življenje

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 2. 2024
Utrip dneva dne 6. 2.

  • Skakalec Peter Prevc, priljubljeni velikan s statistično najboljšo sezono v zgodovini, se po tej sezoni poslavlja.
  • Po plazu obtožb zaradi nakupa sodne stavbe odstopil glavni tajnik SD Žibert, odstop ponudila tudi Švarc Pipan, a za zdaj ostaja na položaju. Premier Golob o tem, da ima na pol krizo v koaliciji zaradi korupcije.
  • Žiga Turk: Če ministrica sama ne verjame pravosodnim organom, kdo pa jim bo?
  • Januarska inflacija v Sloveniji 3,3 odstotna in skoraj odstotek nižja kot decembra.
  • Britanski kralj Karel III. se zaradi raka do nadaljnjega umika iz javnega življenja.
  • Vreme: Pretežno oblačno ponekod razmeroma sončno.
  • Predstavniki kmetov in ministrica enotni: Pogovori so bili zelo konstruktivni.
  • Dan varne rabe interneta letos posvečen spletnemu nasilju. Puschner: po raziskavah naj bi spletno nasilje doživela najmanj polovica osnovnošolcev.
  • Von der Leyen in evropski poslanci poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini.
  • ZN: Izraelski ukazi za evakuacijo zajemajo dve tretjini območja Gaze.

Utrip dneva dne 6. 2.

  • Skakalec Peter Prevc, priljubljeni velikan s statistično najboljšo sezono v zgodovini, se po tej sezoni poslavlja.
  • Po plazu obtožb zaradi nakupa sodne stavbe odstopil glavni tajnik SD Žibert, odstop ponudila tudi Švarc Pipan, a za zdaj ostaja na položaju. Premier Golob o tem, da ima na pol krizo v koaliciji zaradi korupcije.
  • Žiga Turk: Če ministrica sama ne verjame pravosodnim organom, kdo pa jim bo?
  • Januarska inflacija v Sloveniji 3,3 odstotna in skoraj odstotek nižja kot decembra.
  • Britanski kralj Karel III. se zaradi raka do nadaljnjega umika iz javnega življenja.
  • Vreme: Pretežno oblačno ponekod razmeroma sončno.
  • Predstavniki kmetov in ministrica enotni: Pogovori so bili zelo konstruktivni.
  • Dan varne rabe interneta letos posvečen spletnemu nasilju. Puschner: po raziskavah naj bi spletno nasilje doživela najmanj polovica osnovnošolcev.
  • Von der Leyen in evropski poslanci poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini.
  • ZN: Izraelski ukazi za evakuacijo zajemajo dve tretjini območja Gaze.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 6. 2.
  • Skakalec Peter Prevc, priljubljeni velikan s statistično najboljšo sezono v zgodovini, se po tej sezoni poslavlja.
  • Po plazu obtožb zaradi nakupa sodne stavbe odstopil glavni tajnik SD Žibert, odstop ponudila tudi Švarc Pipan, a za zdaj ostaja na položaju. Premier Golob o tem, da ima na pol krizo v koaliciji zaradi korupcije.
  • Žiga Turk: Če ministrica sama ne verjame pravosodnim organom, kdo pa jim bo?
  • Januarska inflacija v Sloveniji 3,3 odstotna in skoraj odstotek nižja kot decembra.
  • Britanski kralj Karel III. se zaradi raka do nadaljnjega umika iz javnega življenja.
  • Vreme: Pretežno oblačno ponekod razmeroma sončno.
  • Predstavniki kmetov in ministrica enotni: Pogovori so bili zelo konstruktivni.
  • Dan varne rabe interneta letos posvečen spletnemu nasilju. Puschner: po raziskavah naj bi spletno nasilje doživela najmanj polovica osnovnošolcev.
  • Von der Leyen in evropski poslanci poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini.
  • ZN: Izraelski ukazi za evakuacijo zajemajo dve tretjini območja Gaze.
VEČ ...|6. 2. 2024
Utrip dneva dne 6. 2.
  • Skakalec Peter Prevc, priljubljeni velikan s statistično najboljšo sezono v zgodovini, se po tej sezoni poslavlja.
  • Po plazu obtožb zaradi nakupa sodne stavbe odstopil glavni tajnik SD Žibert, odstop ponudila tudi Švarc Pipan, a za zdaj ostaja na položaju. Premier Golob o tem, da ima na pol krizo v koaliciji zaradi korupcije.
  • Žiga Turk: Če ministrica sama ne verjame pravosodnim organom, kdo pa jim bo?
  • Januarska inflacija v Sloveniji 3,3 odstotna in skoraj odstotek nižja kot decembra.
  • Britanski kralj Karel III. se zaradi raka do nadaljnjega umika iz javnega življenja.
  • Vreme: Pretežno oblačno ponekod razmeroma sončno.
  • Predstavniki kmetov in ministrica enotni: Pogovori so bili zelo konstruktivni.
  • Dan varne rabe interneta letos posvečen spletnemu nasilju. Puschner: po raziskavah naj bi spletno nasilje doživela najmanj polovica osnovnošolcev.
  • Von der Leyen in evropski poslanci poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini.
  • ZN: Izraelski ukazi za evakuacijo zajemajo dve tretjini območja Gaze.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2024
Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2024
455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan