Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

VEČ ...|1. 11. 2022
Barvite podobe svetnikov na steklu

Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružbaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

VEČ ...|7. 6. 2022
Kozolci in čebelnjaki, biseri ljudskega stavbarstva

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Zakladi naše dediščine

Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Kronika tolminskih vasi po zapisih Neže Rejec

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|25. 4. 2024
Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2024
Minute za kmetijstvo in podeželje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Robert Božič

Rožni venec

VEČ ...|25. 4. 2024
Častitljivi del dne 25. 4.

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del dne 25. 4.

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 4. 2024
Sv. Marko

Menda je bila tvoja mati lastnica hiše, v kateri se je po Jezusovem vnebohodu shajala prva …

Sv. Marko

Menda je bila tvoja mati lastnica hiše, v kateri se je po Jezusovem vnebohodu shajala prva …

Gregor Čušin

duhovnostspomin