»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .
V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .
Ker je bila oddaja na sporedu na pustni torek, smo ji nadeli norčavo kapo, vsebina pa je vseeno prinesla nekaj soli. Ko smo že pri kapi in norčavosti, je najboljši približek dvorni norček, ki je bil mnogo več kot zgolj zabavljač in je moral biti tudi dovolj inteligenten, da ni s svojimi potegavščinami šel predaleč. Mnogi so sloveli po odličnem pesniškem izrazu, z domislicami pa so znali hkrati nasmejati in trositi modrost. Ker pa je zgodovina vladarje zamenjala s predsedniki in premierji, smo za drugi del izbrali nekaj anekdot duhovitega premierja Winstona Churchilla, ki je s šalami in domislicami večkrat, poleg vloge vladarja, na svoj način, zaigral tudi vlogo dvornega norčka.
Ker je bila oddaja na sporedu na pustni torek, smo ji nadeli norčavo kapo, vsebina pa je vseeno prinesla nekaj soli. Ko smo že pri kapi in norčavosti, je najboljši približek dvorni norček, ki je bil mnogo več kot zgolj zabavljač in je moral biti tudi dovolj inteligenten, da ni s svojimi potegavščinami šel predaleč. Mnogi so sloveli po odličnem pesniškem izrazu, z domislicami pa so znali hkrati nasmejati in trositi modrost. Ker pa je zgodovina vladarje zamenjala s predsedniki in premierji, smo za drugi del izbrali nekaj anekdot duhovitega premierja Winstona Churchilla, ki je s šalami in domislicami večkrat, poleg vloge vladarja, na svoj način, zaigral tudi vlogo dvornega norčka.
Vsebino nocojšnje oddaje PRO nam je dala knjižica Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrane so strani, na katerih so zapisane kratke misli o naših bližnjih. Nedvomno gre za vsebino, ki je aktualna in spodbudna za vsak čas.
Vsebino nocojšnje oddaje PRO nam je dala knjižica Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrane so strani, na katerih so zapisane kratke misli o naših bližnjih. Nedvomno gre za vsebino, ki je aktualna in spodbudna za vsak čas.
Za dosedanje prispevke na tem in številnih drugih področjih se je ustvarjalcem revije Vzgoja zahvalil ljubljanski pomožni škof in predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci dr. Anton Jamnik. Izpostavil je pluralnost objav in pomen vzgoje v učnem procesu.
Za dosedanje prispevke na tem in številnih drugih področjih se je ustvarjalcem revije Vzgoja zahvalil ljubljanski pomožni škof in predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci dr. Anton Jamnik. Izpostavil je pluralnost objav in pomen vzgoje v učnem procesu.
Bližina nedelje Božje besede je narekovala izbor besedil iz Svetega pisma, knjige, ki je oddaji dala tudi ime. Modrost za življenje bomo črpali iz Pridigarja, Siraha, Pregovorov in preroka Izaija, v katerih najdemo tudi naslednje misli: »Modrost poviša svoje sinove. Veselo srce jasní obraz. Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo varnost.«
Bližina nedelje Božje besede je narekovala izbor besedil iz Svetega pisma, knjige, ki je oddaji dala tudi ime. Modrost za življenje bomo črpali iz Pridigarja, Siraha, Pregovorov in preroka Izaija, v katerih najdemo tudi naslednje misli: »Modrost poviša svoje sinove. Veselo srce jasní obraz. Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo varnost.«
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.