V oddaji smo slišali, da markacisti zaradi neurja, ki smo mu bili priča v minulih dneh odsvetujejo obisk planinskih poti na Koroškem ter, da se za ureditev prometa v Vratih in na Vršiču obetajo zapornice. Šli smo tudi v Koper, kjer so nedavno obnovili zunanjščino najstarejše koprske krstilnice ter spomnili, da leto dni po katastrofalnem požaru na Krasu hitijo s čiščenjem in pogozdovanjem.
V oddaji smo slišali, da markacisti zaradi neurja, ki smo mu bili priča v minulih dneh odsvetujejo obisk planinskih poti na Koroškem ter, da se za ureditev prometa v Vratih in na Vršiču obetajo zapornice. Šli smo tudi v Koper, kjer so nedavno obnovili zunanjščino najstarejše koprske krstilnice ter spomnili, da leto dni po katastrofalnem požaru na Krasu hitijo s čiščenjem in pogozdovanjem.
Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.
Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.
Ste že slišali, kje vodi 35 km dolga krožna pot, ki je bila izbrana za naj pot 2019? Nedavno so jo laški markacisti z nagrado uredili, označili in popravili. O njej in delu markacistov je spregovoril njihov načelnik in podpredsednik PD Laško Jurij Videc. Slišali pa ste lahko tudi vzdušje iz Koče pod Golico, kjer smo septembra srečali osrkbnico Katarino Zrnič.
Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Neki rabin je vsak petek za nekaj ur izginil …
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?