Pretekli konec tedna je minilo pol leta od lanske katastrofalne ujme. Prizadeti lastniki objektov so marsikje že začeli obnovo, aktivne so občine, ki hkrati pridobivajo projekte za večje sanacije cest in plazov, država pa išče dolgoročne rešitve za najbolj prizadete in ogrožene ter sestavlja program odprave posledic. Na vodotokih je odprtih več kot 230 delovišč, največ na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji. Kaj o dosedanji pomoči države poreče župan občine Luče Klavdij Strmčnik in kakšno je življenje v občini?
Pretekli konec tedna je minilo pol leta od lanske katastrofalne ujme. Prizadeti lastniki objektov so marsikje že začeli obnovo, aktivne so občine, ki hkrati pridobivajo projekte za večje sanacije cest in plazov, država pa išče dolgoročne rešitve za najbolj prizadete in ogrožene ter sestavlja program odprave posledic. Na vodotokih je odprtih več kot 230 delovišč, največ na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji. Kaj o dosedanji pomoči države poreče župan občine Luče Klavdij Strmčnik in kakšno je življenje v občini?
Včerajšnjo sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je zahtevala poslanska skupina NSi, ker menijo, da je novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila v začetku decembra, neprimerna in škodljiva. Koalicijski poslanci opoziciji očitajo zavajanje javnosti, kmet Janez Beja pa v imenu Zveze lastnikov gozdov opozarja celo na neustavnost …
Včerajšnjo sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je zahtevala poslanska skupina NSi, ker menijo, da je novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila v začetku decembra, neprimerna in škodljiva. Koalicijski poslanci opoziciji očitajo zavajanje javnosti, kmet Janez Beja pa v imenu Zveze lastnikov gozdov opozarja celo na neustavnost …
Spregovorili smo o obnovi večstanovanjskih stavb po poplavah ter vlogi dogovora med lastniki. Z nami je bil posrednik za promet z nepremičninami Filip Firbas.
Spregovorili smo o obnovi večstanovanjskih stavb po poplavah ter vlogi dogovora med lastniki. Z nami je bil posrednik za promet z nepremičninami Filip Firbas.
Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…
Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…
Lastniki kmetijskih zemljišč, kjer ljubljanski župan Zoran Janković gradi sporni kanalizacijski kanal C0 pripravljajo danes ob 13:45 odvil kmečki punt. Po besedah kmeta Braneta Grada se bodo zbrali s traktorji.
Lastniki kmetijskih zemljišč, kjer ljubljanski župan Zoran Janković gradi sporni kanalizacijski kanal C0 pripravljajo danes ob 13:45 odvil kmečki punt. Po besedah kmeta Braneta Grada se bodo zbrali s traktorji.
Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.