V nabito polnem Domu glasbe v Celovcu je včeraj potekal največji letni zborovski koncert na avstrijskem Koroškem, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Na tokratni Koroška poje je nastopilo 10 sestavov, tudi iz Slovenije in Italije, in to izključno mladi pevci in pevke, skupaj jih je bilo več kot 200. Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je izrazil veselje nad mladimi, ki gojijo tudi slovensko pesem. Vrhunec je bil nastop projektnega zbora „Mladina poje, ki združuje okoli osemdeset pevk in pevcev pod taktirko študentke glasbe na Dunaju Lucije Haab. Krištof je vesel ob zanimanju mladih za glasbeno izobraževanje, ki ga pripravljajo pri KKZ, je še dejal v izjavi, ki jo je posredoval slovenski spored ORF.
V nabito polnem Domu glasbe v Celovcu je včeraj potekal največji letni zborovski koncert na avstrijskem Koroškem, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Na tokratni Koroška poje je nastopilo 10 sestavov, tudi iz Slovenije in Italije, in to izključno mladi pevci in pevke, skupaj jih je bilo več kot 200. Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je izrazil veselje nad mladimi, ki gojijo tudi slovensko pesem. Vrhunec je bil nastop projektnega zbora „Mladina poje, ki združuje okoli osemdeset pevk in pevcev pod taktirko študentke glasbe na Dunaju Lucije Haab. Krištof je vesel ob zanimanju mladih za glasbeno izobraževanje, ki ga pripravljajo pri KKZ, je še dejal v izjavi, ki jo je posredoval slovenski spored ORF.
V teh trenutkih se v Galeriji Družina začenjajo letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. To nedeljo pa bo v Celovcu tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedala referentka za glasbo Kristina Kragelj. Osrednja pevska prireditev ima vsako leto svoj pečat - letos so k sodelovanju povabili samo mladinske zbore. Dodana vrednost letošnjega koncerta bo projektni zbor Mladina poje, ki bo s približno 90 mladimi koroškimi pevkami in pevci predstavil svoj širok repertoar. Vstopnice si lahko rezervirate pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu.
V teh trenutkih se v Galeriji Družina začenjajo letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. To nedeljo pa bo v Celovcu tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedala referentka za glasbo Kristina Kragelj. Osrednja pevska prireditev ima vsako leto svoj pečat - letos so k sodelovanju povabili samo mladinske zbore. Dodana vrednost letošnjega koncerta bo projektni zbor Mladina poje, ki bo s približno 90 mladimi koroškimi pevkami in pevci predstavil svoj širok repertoar. Vstopnice si lahko rezervirate pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu.
Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu potekal tradicionalni koncert Koroška poje. Več nam je povedala referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Kristino Kragelj [0:57]. Bogate koroške kulturne ustvarjalnosti pa bomo v prihodnjih tednih deležni tudi v Ljubljani. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezom Stergarjem [od 9:57 do 31:37]. V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja [32:02].
Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu potekal tradicionalni koncert Koroška poje. Več nam je povedala referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Kristino Kragelj [0:57]. Bogate koroške kulturne ustvarjalnosti pa bomo v prihodnjih tednih deležni tudi v Ljubljani. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezom Stergarjem [od 9:57 do 31:37]. V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja [32:02].
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.
21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.
Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.