S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.
Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.
V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.
Poletje je sinonim za počitek in počitnice. A kljub temu je to tudi čas, ki je pomemben in po drugi strani tudi ugoden za iskanje počitniškega dela ali službe. Več ste slišali v svetovalnici, v kateri smo gostili Sando Jerman in Kristino s podjetja Moja zaposlitev.
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.
Kako zamesiti orehova jedca v testo za kruh, kako zamrzniti fižol, o uporabi mladega krompirja, pripravi čokoladnega sladoleda in breskove marmelade ter orehovega likerja; zakaj potica in kruh pri peki počita, zakaj jedi iz zelja ali ohrovta pogrenijo, ali lahko soda bikarbona nadomesti pecilni prašek?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.