Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Za življenje

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Komentar Družina

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

komentar

Komentar Družina

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger

komentar

Srečanja

VEČ ...|17. 10. 2023
Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Srečanja

Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

VEČ ...|17. 10. 2023
Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Marjana Debevec

Naš pogled

VEČ ...|10. 10. 2023
Marjana Debevec: Življenje je in ostaja sveto

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.

Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

Marjana Debevec: Življenje je in ostaja sveto

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.

Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

Naš pogled

Marjana Debevec: Življenje je in ostaja sveto

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.

Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

VEČ ...|10. 10. 2023
Marjana Debevec: Življenje je in ostaja sveto

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.

Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

Marjana Debevec

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 9. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 9.

  • V pripravo na sinodo bo nocoj v Ljubljani molitveno bedenje
  • Škof Lipovšek opozoril na ideologije današnjega časa
  • Začenja se devetdnevnica pred Pohodom za življenje

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 9.

  • V pripravo na sinodo bo nocoj v Ljubljani molitveno bedenje
  • Škof Lipovšek opozoril na ideologije današnjega časa
  • Začenja se devetdnevnica pred Pohodom za življenje

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 9.
  • V pripravo na sinodo bo nocoj v Ljubljani molitveno bedenje
  • Škof Lipovšek opozoril na ideologije današnjega časa
  • Začenja se devetdnevnica pred Pohodom za življenje
VEČ ...|28. 9. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 9.
  • V pripravo na sinodo bo nocoj v Ljubljani molitveno bedenje
  • Škof Lipovšek opozoril na ideologije današnjega časa
  • Začenja se devetdnevnica pred Pohodom za življenje

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|30. 8. 2023
LGBT in Teorija spola v šolstvu

Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!

LGBT in Teorija spola v šolstvu

Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!

Pogovor o

LGBT in Teorija spola v šolstvu

Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|30. 8. 2023
LGBT in Teorija spola v šolstvu

Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 6. 2023
Mozaik dneva dne 1. 6.

  • Razmere na Kosovu ostajajo napete, negotovost se povečuje. O tamkajšnjih razmerah smo se pogovarjali s Farisom Kočanom s Fakultete za družbene vede.
  • V luči vse bolj napetih razmer na Balkanu bo 17. in 18. junija zelo pomenljivo medreligijsko srečanje v Kopru.
  • S. Marta Meško za Radio Ognjišče o vse bolj težkem življenju v okupirani Ukrajini.
  • Evropska poslanka Tomc kolege opozorila na obujanje in poveličevanje komunistične ideologije in simbolov v Sloveniji.
  • Začetek meteorološkega poletja topel a ponekod s plohami.

Mozaik dneva dne 1. 6.

  • Razmere na Kosovu ostajajo napete, negotovost se povečuje. O tamkajšnjih razmerah smo se pogovarjali s Farisom Kočanom s Fakultete za družbene vede.
  • V luči vse bolj napetih razmer na Balkanu bo 17. in 18. junija zelo pomenljivo medreligijsko srečanje v Kopru.
  • S. Marta Meško za Radio Ognjišče o vse bolj težkem življenju v okupirani Ukrajini.
  • Evropska poslanka Tomc kolege opozorila na obujanje in poveličevanje komunistične ideologije in simbolov v Sloveniji.
  • Začetek meteorološkega poletja topel a ponekod s plohami.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 1. 6.
  • Razmere na Kosovu ostajajo napete, negotovost se povečuje. O tamkajšnjih razmerah smo se pogovarjali s Farisom Kočanom s Fakultete za družbene vede.
  • V luči vse bolj napetih razmer na Balkanu bo 17. in 18. junija zelo pomenljivo medreligijsko srečanje v Kopru.
  • S. Marta Meško za Radio Ognjišče o vse bolj težkem življenju v okupirani Ukrajini.
  • Evropska poslanka Tomc kolege opozorila na obujanje in poveličevanje komunistične ideologije in simbolov v Sloveniji.
  • Začetek meteorološkega poletja topel a ponekod s plohami.
VEČ ...|1. 6. 2023
Mozaik dneva dne 1. 6.
  • Razmere na Kosovu ostajajo napete, negotovost se povečuje. O tamkajšnjih razmerah smo se pogovarjali s Farisom Kočanom s Fakultete za družbene vede.
  • V luči vse bolj napetih razmer na Balkanu bo 17. in 18. junija zelo pomenljivo medreligijsko srečanje v Kopru.
  • S. Marta Meško za Radio Ognjišče o vse bolj težkem življenju v okupirani Ukrajini.
  • Evropska poslanka Tomc kolege opozorila na obujanje in poveličevanje komunistične ideologije in simbolov v Sloveniji.
  • Začetek meteorološkega poletja topel a ponekod s plohami.

Radio Ognjišče

infonovice

Pogovor o

VEČ ...|5. 4. 2023
Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve? 

Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve? 

politikaživljenje

Pogovor o

Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve? 

VEČ ...|5. 4. 2023
Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?

Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve? 

Marjana Debevec

politikaživljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|19. 3. 2024
Uboštvo

Ghandi je tudi potem, ko je postal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Uboštvo

Ghandi je tudi potem, ko je postal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2024
Rajko Gerič o tem, da razmere na javni RTV spominjajo na neke druge čase.

Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.

Rajko Gerič o tem, da razmere na javni RTV spominjajo na neke druge čase.

Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.

Radio Ognjišče

politika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 3. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2024
Gregorjevo, mladi in kreposti

Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?

Gregorjevo, mladi in kreposti

Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?

Radio Ognjišče

komentarmladivzgojateden katoliškega šolstvaduševne stiskewwwdružbaduhovnostodnosi

Radijski misijon 2024

VEČ ...|18. 3. 2024
2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

Štefan Kožuh

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|19. 3. 2024
Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|19. 3. 2024
Uboštvo

Ghandi je tudi potem, ko je postal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Uboštvo

Ghandi je tudi potem, ko je postal ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 3. 2024
Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Postni napotek

VEČ ...|19. 3. 2024
Duša zaide zaradi slabih misli

Duša zaide zaradi slabih misli

Radio Ognjišče

duhovnost