Poslušalec je vprašal, zakaj so bili štruklji rahlo zbiti. Sestra Nikoina mu je svetovala, naj jih ne zavije preveč trdo in ko so kuhani, jih je dobro s pletilko hitro nabosti, da ostanejo napeti in rahli. Sama jih kuha brez folije, v vodi jih obrne, kuhane nareže z nitko.
Poslušalec je vprašal, zakaj so bili štruklji rahlo zbiti. Sestra Nikoina mu je svetovala, naj jih ne zavije preveč trdo in ko so kuhani, jih je dobro s pletilko hitro nabosti, da ostanejo napeti in rahli. Sama jih kuha brez folije, v vodi jih obrne, kuhane nareže z nitko.
Princes krofi, gluhi štruklji, kruhovi cmoki, rahli ajdovi štruklji, orehova potica, uporaba kutine ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Princes krofi, gluhi štruklji, kruhovi cmoki, rahli ajdovi štruklji, orehova potica, uporaba kutine ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Strnili smo več aktualnih vsebin o mladih in za mlade. Povabili na Informativni dan poklicev v Marmor Hotavlje, govorili smo s Heleno Selak, povabili na Karierni sejem z Niko Rakonjac, slišali drugi del pogovora z Jeleno Bolšedonovo, ki z dobrodelnim projektom Wolt povsod pomaga gluhim mladostnikom, ob njej so bili v studiu še Karin Brumen, tolmačka za slovenski znakovni jezik, Daša Kamnar iz marketinga podjetja WOLT in Nejc Rozman, fotograf. Ob sklepu oddaje pa povabili na Taizejske molitve ter ostala aktualna srečanja, ki jih pri Katoliški mladini pripravljajo kot del priprave na Evropsko srečanje mladih, ki bo konec leta v Ljubljani.
Strnili smo več aktualnih vsebin o mladih in za mlade. Povabili na Informativni dan poklicev v Marmor Hotavlje, govorili smo s Heleno Selak, povabili na Karierni sejem z Niko Rakonjac, slišali drugi del pogovora z Jeleno Bolšedonovo, ki z dobrodelnim projektom Wolt povsod pomaga gluhim mladostnikom, ob njej so bili v studiu še Karin Brumen, tolmačka za slovenski znakovni jezik, Daša Kamnar iz marketinga podjetja WOLT in Nejc Rozman, fotograf. Ob sklepu oddaje pa povabili na Taizejske molitve ter ostala aktualna srečanja, ki jih pri Katoliški mladini pripravljajo kot del priprave na Evropsko srečanje mladih, ki bo konec leta v Ljubljani.
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.
Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.
V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.
Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.
Štruklje lahko skuhamo tudi nad soparo. Na rešetko damo servieto. Gluhi štruklji so kvašeni štruklji brez nadeva.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2024 ob 05-ih
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Ulica Jorgovana - Darko Domijan, Yesterday when I way young - Dusty Springfield, Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Mama Leone – Bino, All I want is you - Scott McKenzie, Kdor seje veter – Berta Ambrož, Copacabana -Rex Gildo, Roses are red - Bobby Vinton, Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Tu sais je t’aime - Shake, Bad moon rising - Creedence Clearwater Revival, Ko čutiš to - Faraoni ...
V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere.