Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.
Govorili smo o čudovitih fotografijah, ki polnijo družbena omrežja in njihovih avtorjih - planinskih influenserjih. O tem so svoje poglede razgrnili trije gostje: antropolog dr. Dan Podjed, gorski reševalec Matjaž Šerkezi in vodnica Zdenka Mihelič.
Govorili smo o čudovitih fotografijah, ki polnijo družbena omrežja in njihovih avtorjih - planinskih influenserjih. O tem so svoje poglede razgrnili trije gostje: antropolog dr. Dan Podjed, gorski reševalec Matjaž Šerkezi in vodnica Zdenka Mihelič.
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki jo pripravljamo v sodelovanju z mons. Mirom Šlibarjem. Govorili smo o fotografijah tega poletja: o morju, romanju v Lurd, srečanju mladih v Lizboni in v Medžugorju ter prazniku Marijinega vnebovzetja.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki jo pripravljamo v sodelovanju z mons. Mirom Šlibarjem. Govorili smo o fotografijah tega poletja: o morju, romanju v Lurd, srečanju mladih v Lizboni in v Medžugorju ter prazniku Marijinega vnebovzetja.
Tokrat smo se pripravljali na avgustovske prizore. Ko se bo nočno nebo razjasnilo, bodo na njem zažarele solze Svetega Lovrenca, v vsej svoji veličini se bo razprostrla Rimska cesta. Naš gost, amaterski astrofotograf Bogdan Vuk je dokazal, da za odkrivanje prostranstev vesolja ni nikoli prepozno. Sam je namreč začel gledati skozi teleskop šele po upokojitvi.
Tokrat smo se pripravljali na avgustovske prizore. Ko se bo nočno nebo razjasnilo, bodo na njem zažarele solze Svetega Lovrenca, v vsej svoji veličini se bo razprostrla Rimska cesta. Naš gost, amaterski astrofotograf Bogdan Vuk je dokazal, da za odkrivanje prostranstev vesolja ni nikoli prepozno. Sam je namreč začel gledati skozi teleskop šele po upokojitvi.
Zaradi vremenskih ujm, ki so v zadnjih dneh prizadele tudi Podjuno na avstrijskem Koroškem in zaradi nepredvidljivih vremenskih napovedi, je bil odpovedan sinočnji tradicionalni Gorenjski večer v Dobrli vasi. Koncert, ki vsako leto na dvorišče samostana privabi številne ljubitelje narodnozabavne glasbe, bo Slovensko prosvetno društvo Srce Dobra vas izvedlo v nadomestnem terminu 16. avgusta. Jutri pa bo ob vsakem vremenu v farnem domu v Selah na avstrijskem Koroškem potekal Argentinski večer. Odprli bodo razstavo Utrinki življenja Lučke Oblak Čop iz Argentine, ki se predstavlja s fotografijami. V kulturnem programu bodo nastopili maturantje Rast 52 in Darinka in Maja. Basistka Maja Korošec je Slovenka, rojena v Argentini, flavtistka Darinka Tejeda pa je pravnukinja Slovenke. Na odru farnega doma v Selah bodo nastopili tudi domači glasbeniki: MePZ PD Sele, Oktet Suha in Kvartet bratov Smrtnik.
Zaradi vremenskih ujm, ki so v zadnjih dneh prizadele tudi Podjuno na avstrijskem Koroškem in zaradi nepredvidljivih vremenskih napovedi, je bil odpovedan sinočnji tradicionalni Gorenjski večer v Dobrli vasi. Koncert, ki vsako leto na dvorišče samostana privabi številne ljubitelje narodnozabavne glasbe, bo Slovensko prosvetno društvo Srce Dobra vas izvedlo v nadomestnem terminu 16. avgusta. Jutri pa bo ob vsakem vremenu v farnem domu v Selah na avstrijskem Koroškem potekal Argentinski večer. Odprli bodo razstavo Utrinki življenja Lučke Oblak Čop iz Argentine, ki se predstavlja s fotografijami. V kulturnem programu bodo nastopili maturantje Rast 52 in Darinka in Maja. Basistka Maja Korošec je Slovenka, rojena v Argentini, flavtistka Darinka Tejeda pa je pravnukinja Slovenke. Na odru farnega doma v Selah bodo nastopili tudi domači glasbeniki: MePZ PD Sele, Oktet Suha in Kvartet bratov Smrtnik.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.