V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?
Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
V teh dneh, ko je največje blato že počiščeno in je na voljo veliko različnih oblik pomoči, na dan prihajajo čustva in odzivi telesa na travmatične dogodke kot so nespečnost, nemir ali otopelost. Kakšna naj bo naša prva pomoč v duševni stiski, nam je povedala Maruša Bertoncelj iz Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA.
V teh dneh, ko je največje blato že počiščeno in je na voljo veliko različnih oblik pomoči, na dan prihajajo čustva in odzivi telesa na travmatične dogodke kot so nespečnost, nemir ali otopelost. Kakšna naj bo naša prva pomoč v duševni stiski, nam je povedala Maruša Bertoncelj iz Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.