Spregovorili smo o kronični napredujoči bolezni možganov. Demenca ni del normalnega staranja, vendar je možnost, da zbolimo s starostjo vse večja. Prav tako iz leta v leto narašča število obolelih - tudi v Sloveniji. Z nami je bila predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Spregovorili smo o kronični napredujoči bolezni možganov. Demenca ni del normalnega staranja, vendar je možnost, da zbolimo s starostjo vse večja. Prav tako iz leta v leto narašča število obolelih - tudi v Sloveniji. Z nami je bila predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
V prvem letošnjem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija: Štefanijo Lukič Zlobec. Spomnila nas je na prve znake z demenco in pomen primernega komuniciranja z osebami z demenco. Pred skorajšnjim odprtjem Dnevnega centra aktivnosti za osebe, obolele z demenco in njihove svojce, nam je le-tega tudi predstavila, poleg tega seznanila tudi z zadnjo številko glasila Spominčica ter osvetlila pomen podpornih skupin in usposabljanja za svojce bolnikov z demenco.
V prvem letošnjem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija: Štefanijo Lukič Zlobec. Spomnila nas je na prve znake z demenco in pomen primernega komuniciranja z osebami z demenco. Pred skorajšnjim odprtjem Dnevnega centra aktivnosti za osebe, obolele z demenco in njihove svojce, nam je le-tega tudi predstavila, poleg tega seznanila tudi z zadnjo številko glasila Spominčica ter osvetlila pomen podpornih skupin in usposabljanja za svojce bolnikov z demenco.
Mihaela Kavčič je glasbena terapevtka IK, predavateljica, profesorica razrednega pouka. Kot glasbenica sodeluje v različnih pevskih sestavih (pevka, vodja, zborovodkinja, organistka), vodi Center za glasbeno terapijo Ad libitum. Glasba ji je bila položena v zibelko, velik vzor ji je bila babica, ki se je sama naučila zaigrati nekaj akordov na kitaro in pogosto zraven tudi zapela, na sploh se je pri njih doma veliko pelo, pripoveduje Mihaela, z babico sta si bili tudi zaradi ljubezni do glasbe in petja zelo blizu.
Mihaela poudarja pomembnost izobraževanja o glasbeni terapiji, saj je še vedno veliko nejasnosti in zmotnih predstav o tem, kaj naj bi glasbena terapija bila in komu je namenjena. Njene izkušnje pri delu z ljudmi z demenco, z otroki s posebnimi potrebami in tudi z mladimi bolniki na onkološkem oddelku pediatrične klinike, potrjujejo pomen glasbene terapije pri prepoznavanju in obravnavanju čustvenih stisk in vzpostavljanju odnosa z drugimi. Glasbena terapija prinaša sprostitev in odpira duha. Znanstveno je dokazano, da glasba neposredno vpliva na možgane, zlasti na centre za spomin in čustvovanje. Izvajanje glasbene terapije omogoča izražanje čustev in stisk skozi glasbo, kar pomaga pri komunikaciji in povezovanju.
Mihaela Kavčič je glasbena terapevtka IK, predavateljica, profesorica razrednega pouka. Kot glasbenica sodeluje v različnih pevskih sestavih (pevka, vodja, zborovodkinja, organistka), vodi Center za glasbeno terapijo Ad libitum. Glasba ji je bila položena v zibelko, velik vzor ji je bila babica, ki se je sama naučila zaigrati nekaj akordov na kitaro in pogosto zraven tudi zapela, na sploh se je pri njih doma veliko pelo, pripoveduje Mihaela, z babico sta si bili tudi zaradi ljubezni do glasbe in petja zelo blizu.
Mihaela poudarja pomembnost izobraževanja o glasbeni terapiji, saj je še vedno veliko nejasnosti in zmotnih predstav o tem, kaj naj bi glasbena terapija bila in komu je namenjena. Njene izkušnje pri delu z ljudmi z demenco, z otroki s posebnimi potrebami in tudi z mladimi bolniki na onkološkem oddelku pediatrične klinike, potrjujejo pomen glasbene terapije pri prepoznavanju in obravnavanju čustvenih stisk in vzpostavljanju odnosa z drugimi. Glasbena terapija prinaša sprostitev in odpira duha. Znanstveno je dokazano, da glasba neposredno vpliva na možgane, zlasti na centre za spomin in čustvovanje. Izvajanje glasbene terapije omogoča izražanje čustev in stisk skozi glasbo, kar pomaga pri komunikaciji in povezovanju.
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bil naš gost dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko in član Strokovnega sveta Spominčica. Predstavil je Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, obenem pa povedal tudi, kateri so varovalni dejavniki, da ne zbolimo za demenco. Med drugim je predstavil tudi mnenje o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja, še posebej z vidika oseb z demenco.
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bil naš gost dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko in član Strokovnega sveta Spominčica. Predstavil je Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, obenem pa povedal tudi, kateri so varovalni dejavniki, da ne zbolimo za demenco. Med drugim je predstavil tudi mnenje o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja, še posebej z vidika oseb z demenco.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
Z nami je bil dr. Zvezdan Pirtošek, ugleden nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Na Nevrološki kliniki vodi ambulanto za starejše, ki imajo različne možganske bolezni. Opozarja na tiho epidemijo, epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, še posebej demence.
Z nami je bil dr. Zvezdan Pirtošek, ugleden nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Na Nevrološki kliniki vodi ambulanto za starejše, ki imajo različne možganske bolezni. Opozarja na tiho epidemijo, epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, še posebej demence.
V marčevskem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija - slovenskega združenja za pomoč pri demenci Štefanijo Lukič Zlobec. Med drugim smo govorili o prvih znakih demence ter o pomoči svojcem, ki lahko podporo najdejo tudi ob obisku Alzheimer caffejev, povezovanju in podpori. Pa tudi o projektu Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, ki z izobraževalnimi srečanji ozavešča, izpobražuje in informira.
V marčevskem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija - slovenskega združenja za pomoč pri demenci Štefanijo Lukič Zlobec. Med drugim smo govorili o prvih znakih demence ter o pomoči svojcem, ki lahko podporo najdejo tudi ob obisku Alzheimer caffejev, povezovanju in podpori. Pa tudi o projektu Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, ki z izobraževalnimi srečanji ozavešča, izpobražuje in informira.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.