Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.
V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.
Z Goričkega v Piran. Ne, to ni samo v pesmi. Tega se je lotil tudi mlad, še ne polnoleten fant, dijak gimnazije v Ljutomeru, in prehodil razdaljo nekaj sto kilometrov, peš, sam, s težkim nahrbtnikom na ramenih. Ob poti je srečeval neznane ljudi, ki so mu velikokrat ponudili prenočišče in zavetje v noči, tudi kos kruha. Dobrota ljudi ga je navdušila, kaj je doživel na tej pustolovščini, do kakšnih spoznanj je prišel, je povedal v pogovoru.
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.
Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.
Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.
Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.
Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.