V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Slišali smo velikonočna voščila, ki so jih misijonarke poslale iz Ukrajine, Amazonije, Mehike in Arktike.
Slišali smo velikonočna voščila, ki so jih misijonarke poslale iz Ukrajine, Amazonije, Mehike in Arktike.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili s. Jožico in s. Barbaro, ki že vrsto let delujeta v Ukrajini. Z nami sta delili junaške zgodbe, ki jih živita vsak dan, ko se odzivata na prošnje za pomoč. Urša Cankar Soares pa je pojasnila, zakaj si francoski predsednik Macron prizadeva, da bi pravico do splava zapisal v ustavo.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.