Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem.
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj?
Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«
Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«
Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.
Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2024 ob 05-ih
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.
Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Ulica Jorgovana - Darko Domijan, Yesterday when I way young - Dusty Springfield, Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Mama Leone – Bino, All I want is you - Scott McKenzie, Kdor seje veter – Berta Ambrož, Copacabana -Rex Gildo, Roses are red - Bobby Vinton, Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Tu sais je t’aime - Shake, Bad moon rising - Creedence Clearwater Revival, Ko čutiš to - Faraoni ...
V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere.