Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernih 3. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki je bila že nocoj posvečena bolnikom. Kateheza je bila obarvana z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero, ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernih 3. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki je bila že nocoj posvečena bolnikom. Kateheza je bila obarvana z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero, ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.
V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!
V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!
V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.
V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.