Zadržali smo se pri novem albumu krščanske ameriške skupine Casting Crowns. Z njim obeležujejo 20 let skupnega ustvarjanja, albuma prinaša nekaj njihovih največjih uspešnic v novih preoblekah in novih izvedbah, v katerih so se članom skupine pridružili nekateri najbolj znani glasovi ameriške krščanske glasbene scene.
V oddaji smo slišali:
Zadržali smo se pri novem albumu krščanske ameriške skupine Casting Crowns. Z njim obeležujejo 20 let skupnega ustvarjanja, albuma prinaša nekaj njihovih največjih uspešnic v novih preoblekah in novih izvedbah, v katerih so se članom skupine pridružili nekateri najbolj znani glasovi ameriške krščanske glasbene scene.
V oddaji smo slišali:
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab je podal sporočilo za javnost. V njem pojasnjuje, zakaj predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tako stališče sprejel soglasno, z vsemi 80 glasovi zdravnikov in zdravnic, članov senata.
Slovenija bo prihodnji dve leti znova članica Varnostnega sveta Združenih narodov, najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Na včerajšnjih volitvah v Generalni skupščini je s 153 glasovi prepričljivo že v prvem krogu premagala konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Najvišji predstavniki države so nad izidom navdušeni, a poudarjajo, da zdaj sledi trdo delo. Za komentar izvolitve Slovenije v Varnostni svet smo prosili tudi nekdanjega predstavnika naše države v svetovni organizaciji Ernesta Petriča.
Slovenija bo prihodnji dve leti znova članica Varnostnega sveta Združenih narodov, najpomembnejšega organa svetovne organizacije. Na včerajšnjih volitvah v Generalni skupščini je s 153 glasovi prepričljivo že v prvem krogu premagala konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Najvišji predstavniki države so nad izidom navdušeni, a poudarjajo, da zdaj sledi trdo delo. Za komentar izvolitve Slovenije v Varnostni svet smo prosili tudi nekdanjega predstavnika naše države v svetovni organizaciji Ernesta Petriča.
V Argentini so novo šolsko leto slovenskih šol začeli s sveto mašo v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pri daritvi v čast Svetemu Duhu so bili navzoči starši, učenci in vztrajni učitelji. Spored se je začel z vstopom zastavonoš iz vseh šol in ministrantov, sledil jim je mašnik Pavel Erjavec. Kot poroča Svobodna Slovenija, je petje vodila Pavlinka Vombergar, otroški glasovi so lepo doneli po vsej kapeli. Kljub hudi vročini so otroci pozorno poslušali berila, evangelij in kratko pridigo o priliki o izgubljenem sinu. Po končani maši je otrokom nekaj lepih misli in spodbud povedala še Luciana Servin, na dvorišču pa je bil pripravljen knjižni sejem, da so si družine lahko ogledale in nakupile slovenske knjige.
V Argentini so novo šolsko leto slovenskih šol začeli s sveto mašo v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pri daritvi v čast Svetemu Duhu so bili navzoči starši, učenci in vztrajni učitelji. Spored se je začel z vstopom zastavonoš iz vseh šol in ministrantov, sledil jim je mašnik Pavel Erjavec. Kot poroča Svobodna Slovenija, je petje vodila Pavlinka Vombergar, otroški glasovi so lepo doneli po vsej kapeli. Kljub hudi vročini so otroci pozorno poslušali berila, evangelij in kratko pridigo o priliki o izgubljenem sinu. Po končani maši je otrokom nekaj lepih misli in spodbud povedala še Luciana Servin, na dvorišču pa je bil pripravljen knjižni sejem, da so si družine lahko ogledale in nakupile slovenske knjige.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.