Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034.
V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034.
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
Molitev počasi postane del drže, in Jezus postane sopotnik. Ključna pa je moč in opora skupnosti. Vselej je namreč kdo, ki mu roke omahnejo, je v malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.
Molitev počasi postane del drže, in Jezus postane sopotnik. Ključna pa je moč in opora skupnosti. Vselej je namreč kdo, ki mu roke omahnejo, je v malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.
Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.
Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.