V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
V Beneški palači v Naborjetu bodo v nedeljo popoldne odprli fotografsko razstavo o Tromeji umetnika Davideja Degana. Slednji je tudi avtor knjige Sclavanie, ki preko slik, pričevanj in esejev pripoveduje o pokrajini, kulturi in življenju v beneških vaseh. Knjiga je pred tremi leti izšla v italijanščini, slovenščini, furlanščini in angleščini in obravnava zgodovino, spremembe, vojne, potres in izseljevanje na območju ob meji. Slednje zaznamujeta dve tradiciji, slovansko-poganska in krščanska, ki še sobivata. V zadnjih mesecih se je Degano lotil fotografiranja v vaseh Rezije in Kanalske doline. Prav zaradi tega bodo fotografsko razstavo odprli prav v Beneški palači, ki velja za kulturno referenčno točko v okviru Skupnosti gorskega območja Železna in Kanalska dolina. Razstavo organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Združenjem don Eugenio Blanchini, kulturnim društvom Rozajanski dum in Svetom slovenskih organizacij.
»Bog preseneča. Ne le Elija. Tudi nas. On ne želi govoriti iz groma, potresa in viharja. On ne želi z glasnim ropotom dopovedovati človeku svoje besede. On si želi odnos. Zato šepeta. V srcu. Želi, da se pogovarjamo z njim, kakor se otrok pogovarja s svojim očetom in mamo. Želi nas potolažiti, želi nas vzpodbuditi. Želi nam povedati, da je ponosen na nas. Želi nas posvariti pred nevarnostjo, v katero se zapletamo. Želi nam pokazati priložnosti,« v 4. malem misijonskem nagovoru pravi duhovnik Mitja Markovič.
»Bog preseneča. Ne le Elija. Tudi nas. On ne želi govoriti iz groma, potresa in viharja. On ne želi z glasnim ropotom dopovedovati človeku svoje besede. On si želi odnos. Zato šepeta. V srcu. Želi, da se pogovarjamo z njim, kakor se otrok pogovarja s svojim očetom in mamo. Želi nas potolažiti, želi nas vzpodbuditi. Želi nam povedati, da je ponosen na nas. Želi nas posvariti pred nevarnostjo, v katero se zapletamo. Želi nam pokazati priložnosti,« v 4. malem misijonskem nagovoru pravi duhovnik Mitja Markovič.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj narediti, da se cmoki ne razkuhajo? Sestra Nikolina ji je svetovala, naj v hladni vodi, preden bo vanju položila cmoke, razmeša malo moke. Drugi nasvet je, da narezanemu kruhu doda muškatni orešček, peteršilj, prepraženo čebulo, narezano mesnino in jajca. Potrese z moko in prelije z mlekom. Pri 30 dag kruha potrese z dvema žlicama ostre moke. Torej: suhe sestavine med seboj pomešamo in nato šele prelijemo, pomešamo, rahlo potlačimo in pustimo, da se lepo razvlaži. Še ena možnost je, da cmoke kuhamo v serveti kot štruco: vlažno servieto potresemo z drobtinami, nanesemo maso v obliki klobase, ohlapno zavijemo in ob robovih stisnemo, zavežemo ter damo kuhati v vrelo slano vodo, da čim prej zakrkne in začne kuhati ...
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj narediti, da se cmoki ne razkuhajo? Sestra Nikolina ji je svetovala, naj v hladni vodi, preden bo vanju položila cmoke, razmeša malo moke. Drugi nasvet je, da narezanemu kruhu doda muškatni orešček, peteršilj, prepraženo čebulo, narezano mesnino in jajca. Potrese z moko in prelije z mlekom. Pri 30 dag kruha potrese z dvema žlicama ostre moke. Torej: suhe sestavine med seboj pomešamo in nato šele prelijemo, pomešamo, rahlo potlačimo in pustimo, da se lepo razvlaži. Še ena možnost je, da cmoke kuhamo v serveti kot štruco: vlažno servieto potresemo z drobtinami, nanesemo maso v obliki klobase, ohlapno zavijemo in ob robovih stisnemo, zavežemo ter damo kuhati v vrelo slano vodo, da čim prej zakrkne in začne kuhati ...
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Deček je povabil svojega prijatelja na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.