Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.
Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.
S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Občina Vransko odprla obnovljeno rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja.Na današnji dan pred 143 leti se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar.Drevi ob 20. uri bo v Mali Drami pogovor z Jurijem Součkom ob njegovi 90 letnici.Razstava Lucijana Bratuša Pokrajina telesa, bo drevi ob 19. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.