616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.
Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.
Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.
Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.
V oddaji smo povabili na novo romarsko in tematsko pot v Kropi: Od znamenjčka do znamenjčka. Ob tem smo preverili, katere tematske poti so letos nominirane v izboru za najboljšo, izvedeli pa ste tudi, katera je naj planinska pot.
Ste že slišali, kje vodi 35 km dolga krožna pot, ki je bila izbrana za naj pot 2019? Nedavno so jo laški markacisti z nagrado uredili, označili in popravili. O njej in delu markacistov je spregovoril njihov načelnik in podpredsednik PD Laško Jurij Videc. Slišali pa ste lahko tudi vzdušje iz Koče pod Golico, kjer smo septembra srečali osrkbnico Katarino Zrnič.
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.