Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk. 

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

Slovenska matica, naše najstarejše kulturno in znanstveno društvo ter druga naša najstarejša založba, ki letos praznuje 160-letnico delovanja, je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, pri katerih lahko sodelujejo tudi dijaki in študenti iz zamejstva. Filozofski natečaj z naslovom Duh in duhovno  odpira prostor za nova spraševanja o mejah in brezmejnosti človekove sposobnosti, misliti sebe in drugost. Naravoslovni natečaj pa poteka pod naslovom Ohranjanje naravnega okolja. Izzivov, kako »trajnost« spet zapisati v gensko kodo človeka, je veliko, časa, ki ga ima človeštvo za preživetje, pa malo. Narava bo namreč preživela, človek z današnjim načinom življenja pa ima bistveno manj možnosti. Rok za prijavo na oba natečaja, ki je bil prvotno 5. aprila, je bil podaljšan do 20. aprila letos. Vse podrobnosti najdete na spletu.

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje.