Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.
Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.
Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …
Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.