Is podcast
Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.
Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.
Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.