SPD Srce obeležilo 120 let

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem je v petek zvečer potekala prireditev Dober večer, sosed, s katero je Slovensko prosvetno društvo Srce obeležilo 120 let delovanja. V teh letih je kljub zahtevnim zgodovinskim okoliščinam ohranilo bogato pevsko in gledališko dejavnost ter skrb za slovensko besedo. Slavnostni večer je zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so nastopili Mladinski zbor Sweethearts, Cerkveni pevski zbor Dobrla vas, Mešani pevski zbor Srce in godba Marktkapelle Eberndorf–Kühnsdorf. Slavnostni govornik je bil častni predsednik društva Štefan Kramer, ki je društvo vodil 25 let. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem generacijam, ki so skozi desetletja ohranjale slovensko besedo in kulturo v Dobrli vasi. Spomnila je, da je društvo od ustanovitve leta 1906 prestalo številne preizkušnje, tudi prepoved delovanja in pritiske zaradi svojega slovenskega srca. »A kljub vsem oviram slovenska beseda v Dobrli vasi ni utihnila, temveč je po zaslugi generacij predanih posameznikov živela naprej in živi še danes,« je poudarila. Posebej je izpostavila pomen dela z otroki in mladimi ter vlogo društva pri ohranjanju slovenskega jezika za prihodnje generacije.

26. 10. 2026
SPD Srce obeležilo 120 let

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem je v petek zvečer potekala prireditev Dober večer, sosed, s katero je Slovensko prosvetno društvo Srce obeležilo 120 let delovanja. V teh letih je kljub zahtevnim zgodovinskim okoliščinam ohranilo bogato pevsko in gledališko dejavnost ter skrb za slovensko besedo. Slavnostni večer je zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so nastopili Mladinski zbor Sweethearts, Cerkveni pevski zbor Dobrla vas, Mešani pevski zbor Srce in godba Marktkapelle Eberndorf–Kühnsdorf. Slavnostni govornik je bil častni predsednik društva Štefan Kramer, ki je društvo vodil 25 let. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem generacijam, ki so skozi desetletja ohranjale slovensko besedo in kulturo v Dobrli vasi. Spomnila je, da je društvo od ustanovitve leta 1906 prestalo številne preizkušnje, tudi prepoved delovanja in pritiske zaradi svojega slovenskega srca. »A kljub vsem oviram slovenska beseda v Dobrli vasi ni utihnila, temveč je po zaslugi generacij predanih posameznikov živela naprej in živi še danes,« je poudarila. Posebej je izpostavila pomen dela z otroki in mladimi ter vlogo društva pri ohranjanju slovenskega jezika za prihodnje generacije.

Matjaž Merljak

VEČ ...|26. 10. 2026
SPD Srce obeležilo 120 let

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem je v petek zvečer potekala prireditev Dober večer, sosed, s katero je Slovensko prosvetno društvo Srce obeležilo 120 let delovanja. V teh letih je kljub zahtevnim zgodovinskim okoliščinam ohranilo bogato pevsko in gledališko dejavnost ter skrb za slovensko besedo. Slavnostni večer je zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so nastopili Mladinski zbor Sweethearts, Cerkveni pevski zbor Dobrla vas, Mešani pevski zbor Srce in godba Marktkapelle Eberndorf–Kühnsdorf. Slavnostni govornik je bil častni predsednik društva Štefan Kramer, ki je društvo vodil 25 let. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem generacijam, ki so skozi desetletja ohranjale slovensko besedo in kulturo v Dobrli vasi. Spomnila je, da je društvo od ustanovitve leta 1906 prestalo številne preizkušnje, tudi prepoved delovanja in pritiske zaradi svojega slovenskega srca. »A kljub vsem oviram slovenska beseda v Dobrli vasi ni utihnila, temveč je po zaslugi generacij predanih posameznikov živela naprej in živi še danes,« je poudarila. Posebej je izpostavila pomen dela z otroki in mladimi ter vlogo društva pri ohranjanju slovenskega jezika za prihodnje generacije.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturadruštvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

VEČ ...|11. 11. 2026
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

VEČ ...|10. 11. 2026
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Matjaž Merljak

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

VEČ ...|9. 11. 2026
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

VEČ ...|8. 11. 2026
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

VEČ ...|6. 11. 2026
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

VEČ ...|5. 11. 2026
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

VEČ ...|4. 11. 2026
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

VEČ ...|3. 11. 2026
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dejan Verčič in Miran Videtič

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo govorili o sestavljanju nove srbske vlade, političnih pretresih v Sloveniji in politični kulturi. Gosta sta bila politični komentator Miran Videtič ter strokovnjak za strateško komuniciranje, odnose z javnostmi in vodenje Dejan Verčič.

Dejan Verčič in Miran Videtič

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo govorili o sestavljanju nove srbske vlade, političnih pretresih v Sloveniji in politični kulturi. Gosta sta bila politični komentator Miran Videtič ter strokovnjak za strateško komuniciranje, odnose z javnostmi in vodenje Dejan Verčič.

Alen Salihović

politika

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin- Kaj iščejo mladi

S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?

S. Emanuela Žerdin- Kaj iščejo mladi

S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?

S. Emanuela Žerdin

komentar

Beseda je zakon!

VEČ ... |
O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

Marjan Bunič

jezikpravila

Srečanja

VEČ ... |
Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Izkušnja s homeopatijo

Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.

Marjana Debevec

homeopatijaalternativna medicina

Naš pogled

VEČ ... |
Volitve so izbira ljudi in smeri

Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.

Volitve so izbira ljudi in smeri

Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Otok

VEČ ... |
Ivo Svetina: Pesmi nevednosti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Iva Svetine iz njegove zbirke Pesmi Nevednosti.

Ivo Svetina: Pesmi nevednosti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Iva Svetine iz njegove zbirke Pesmi Nevednosti.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji

Maševal je Marko Rijavec, pel pa duo Mir.

Prenos maše iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji

Maševal je Marko Rijavec, pel pa duo Mir.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pogovor o

VEČ ... |
Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Tanja Dominko

politikaživljenje