Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

25. 8. 2026
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Petra Stopar

VEČ ...|25. 8. 2026
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Petra Stopar

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

komentar

Naš pogled

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

VEČ ...|1. 9. 2026
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

komentardružbaspomin

Naš pogled

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

VEČ ...|18. 8. 2026
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj

komentardružbaspomin

Naš pogled

VEČ ... |
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

komentarduhovnost

Naš pogled

Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

VEČ ...|11. 8. 2026
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

S. Meta Potočnik

komentarduhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

komentar

Naš pogled

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

VEČ ...|28. 7. 2026
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vesna Sever Borovnik

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

VEČ ... |
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega
VEČ ...|21. 7. 2026
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

komentar

Naš pogled

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

VEČ ...|14. 7. 2026
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Srečanja

VEČ ... |
Koncert Glas življenja

Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!

Koncert Glas življenja

Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

splavživljenjezakondružina

Doživetja narave

VEČ ... |
Španska drama: Sonce, Luna, Zemlja in mladi

Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.

Španska drama: Sonce, Luna, Zemlja in mladi

Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.

Blaž Lesnik

vesoljesončev mrkpopolni mrkopazovanjenarava

Svetovalnica

VEČ ... |
Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Blaž Lesnik

umetna inteligencatehnologijaetikaChatGPTizobraževanjedigitalna pismenostsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Kdor sodi nima časa ljubiti!

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Kdor sodi nima časa ljubiti!

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Tadej Sadar

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ... |
Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Uporabimo naša čustva za nekaj dobrega

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

s. Meta Potočnik

čustvaodnositravma

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Pred 23. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa