Zakaj sem letel

Naše radijske počitnice so z leti razvile svoj karakter, ki se razlikuje od navadnega turističnega potovanja, pa naj bo to še tako atraktivno. Naše počitnice so – bogato Srečanje.

16. 6. 2026
Zakaj sem letel

Naše radijske počitnice so z leti razvile svoj karakter, ki se razlikuje od navadnega turističnega potovanja, pa naj bo to še tako atraktivno. Naše počitnice so – bogato Srečanje.

Marjan Bunič

VEČ ...|16. 6. 2026
Zakaj sem letel

Naše radijske počitnice so z leti razvile svoj karakter, ki se razlikuje od navadnega turističnega potovanja, pa naj bo to še tako atraktivno. Naše počitnice so – bogato Srečanje.

Marjan Bunič

komentardružba

Naš pogled

VEČ ... |
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

komentar

Naš pogled

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

VEČ ...|28. 7. 2026
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vesna Sever Borovnik

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

VEČ ... |
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega
VEČ ...|21. 7. 2026
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

komentar

Naš pogled

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

VEČ ...|14. 7. 2026
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

komentarkolesarji upanjaČenstohovaJanez Pavel IIEvropa

Naš pogled

Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

VEČ ...|7. 7. 2026
Upanje, ki se ne ustavi pri besedah

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

Blaž Lesnik

komentarkolesarji upanjaČenstohovaJanez Pavel IIEvropa

Naš pogled

VEČ ... |
Ni vseeno, kako živiš

Med mladimi, tudi v moji generaciji, pogosto slišim angleško frazo You do you. V prevodu to pomeni nekaj podobnega kot dokler se mene ne tiče, počni, kar želiš. Toda, ker živimo v skupnosti, se mi zdi takšno razmišljanje precej kratkovidno. Nihče od nas ne živi sam zase. Smo vpeti v čas in prostor, s tem pa tudi v družbo, ki jo gradimo in tako naša dejanja vplivajo na druge. Danes v javnem življenju velikokrat slišimo, da ne smemo obsojati.

Ni vseeno, kako živiš

Med mladimi, tudi v moji generaciji, pogosto slišim angleško frazo You do you. V prevodu to pomeni nekaj podobnega kot dokler se mene ne tiče, počni, kar želiš. Toda, ker živimo v skupnosti, se mi zdi takšno razmišljanje precej kratkovidno. Nihče od nas ne živi sam zase. Smo vpeti v čas in prostor, s tem pa tudi v družbo, ki jo gradimo in tako naša dejanja vplivajo na druge. Danes v javnem življenju velikokrat slišimo, da ne smemo obsojati.

komentar

Naš pogled

Ni vseeno, kako živiš

Med mladimi, tudi v moji generaciji, pogosto slišim angleško frazo You do you. V prevodu to pomeni nekaj podobnega kot dokler se mene ne tiče, počni, kar želiš. Toda, ker živimo v skupnosti, se mi zdi takšno razmišljanje precej kratkovidno. Nihče od nas ne živi sam zase. Smo vpeti v čas in prostor, s tem pa tudi v družbo, ki jo gradimo in tako naša dejanja vplivajo na druge. Danes v javnem življenju velikokrat slišimo, da ne smemo obsojati.

VEČ ...|30. 6. 2026
Ni vseeno, kako živiš

Med mladimi, tudi v moji generaciji, pogosto slišim angleško frazo You do you. V prevodu to pomeni nekaj podobnega kot dokler se mene ne tiče, počni, kar želiš. Toda, ker živimo v skupnosti, se mi zdi takšno razmišljanje precej kratkovidno. Nihče od nas ne živi sam zase. Smo vpeti v čas in prostor, s tem pa tudi v družbo, ki jo gradimo in tako naša dejanja vplivajo na druge. Danes v javnem življenju velikokrat slišimo, da ne smemo obsojati.

Maja Morela Čuk

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Slovenija, od kod lepote tvoje?

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

Slovenija, od kod lepote tvoje?

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

komentardružba

Naš pogled

Slovenija, od kod lepote tvoje?

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

VEČ ...|23. 6. 2026
Slovenija, od kod lepote tvoje?

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

Manca Hribar

komentardružba

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Blaž Lesnik

arheologijaastronomijaMezoamerikaMajiAztekiInkinarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
30. Tabor slovenskih otrok SSK

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

30. Tabor slovenskih otrok SSK

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu

Sol in luč

VEČ ... |
Anselm Grün: »Najti notranji mir«

V šoli življenja je pomembno najti pravo ravnovesje in knjiga Anselma Grüna z naslovom Najti notranji mir nas uči umetnosti vrvohodstva v življenju. V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.

Anselm Grün: »Najti notranji mir«

V šoli življenja je pomembno najti pravo ravnovesje in knjiga Anselma Grüna z naslovom Najti notranji mir nas uči umetnosti vrvohodstva v življenju. V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Nikolaja v Sevnici

Sv. mašo je daroval župnik Branko Balažic, pri maši je sodeloval župnijski mešani zbor.

 

 

Sv. maša iz cerkve sv. Nikolaja v Sevnici

Sv. mašo je daroval župnik Branko Balažic, pri maši je sodeloval župnijski mešani zbor.

 

 

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pojdite in učite

VEČ ... |
Misijonar Janez Krmelj: Hvala, MIVA!

Za nami je letošnja Krištofova nedelja. Še vedno je čas za vzpodbudo in zahvalo vsem, ki slišite glas po pomoči iz misijonskih dežel. O nujnosti pomoči, pa tudi o iskreni hvaležnosti, je tokrat spregovoril misijonar na Madagaskarju Janez Krmelj.

Misijonar Janez Krmelj: Hvala, MIVA!

Za nami je letošnja Krištofova nedelja. Še vedno je čas za vzpodbudo in zahvalo vsem, ki slišite glas po pomoči iz misijonskih dežel. O nujnosti pomoči, pa tudi o iskreni hvaležnosti, je tokrat spregovoril misijonar na Madagaskarju Janez Krmelj.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Duhovno izpopolnjevanje, Marija Snežna na Svetini

V oddaji smo prisluhnili pogovoru z župnikom župnije Svetina dr. Vinkom Kraljičem, pred mikrofon smo ga povabili ob praznovanju Marije Snežne, ki je zavetnica tamkajšnje cerkve. Predstavili smo tudi program »Duhovno izpopolnjevanje«, ki poteka na Teološki fakulteti. Za nekaj besed smo prosili profesorja duhovnosti in jezuita Ivana Platovnjaka ter dve slušateljici Brigito Cerar Jereb in Beti Žust.

Duhovno izpopolnjevanje, Marija Snežna na Svetini

V oddaji smo prisluhnili pogovoru z župnikom župnije Svetina dr. Vinkom Kraljičem, pred mikrofon smo ga povabili ob praznovanju Marije Snežne, ki je zavetnica tamkajšnje cerkve. Predstavili smo tudi program »Duhovno izpopolnjevanje«, ki poteka na Teološki fakulteti. Za nekaj besed smo prosili profesorja duhovnosti in jezuita Ivana Platovnjaka ter dve slušateljici Brigito Cerar Jereb in Beti Žust.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Orthobunyavirus, siliranje v suši poškodovane koruze in vabilo v Stično

V oddaji smo se najprej ustavili ob izbruhu orthobunyavirusa v Švici, dogajanje je pojasnil upokojeni prof. dr. Peter Hostnik. Dr. Jože Verbič je svetoval glede siliranja v suši poškodovane koruze, opat Maksimiljan File pa je povabil na srečanje kmetov v Stično.

Orthobunyavirus, siliranje v suši poškodovane koruze in vabilo v Stično

V oddaji smo se najprej ustavili ob izbruhu orthobunyavirusa v Švici, dogajanje je pojasnil upokojeni prof. dr. Peter Hostnik. Dr. Jože Verbič je svetoval glede siliranja v suši poškodovane koruze, opat Maksimiljan File pa je povabil na srečanje kmetov v Stično.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt