Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

23. 8. 2026
Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

Jože Bartolj

VEČ ...|23. 8. 2026
Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

Jože Bartolj

spominpolitikaevropski dan vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimovv senci BeethovnoveIgnacija Fridl JarcFranc ŠuštarJelka PiškuričMihael ZupančičTomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ... |
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

VEČ ...|6. 9. 2026
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

VEČ ... |
Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

spominpolitikabarbara VodopivecVilibald KonteIvan KonteRazbiranje molkausoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej

Moja zgodba

Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

VEČ ...|30. 8. 2026
Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Jože Bartolj

spominpolitikabarbara VodopivecVilibald KonteIvan KonteRazbiranje molkausoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaIgor KaučičVanja KočevarOd Sclavonie in Windischlanda do slovenske deželeUstavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

VEČ ...|16. 8. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaIgor KaučičVanja KočevarOd Sclavonie in Windischlanda do slovenske deželeUstavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes

Moja zgodba

VEČ ... |
Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

spominpolitikaTomaž IvešićIgor GradinaJugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi

Moja zgodba

Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

VEČ ...|9. 8. 2026
Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Jože Bartolj

spominpolitikaTomaž IvešićIgor GradinaJugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

VEČ ...|2. 8. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu

Moja zgodba

VEČ ... |
Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

spominpolitikaJože StrgarNeki hudič le mora bitTore RodeVlasta Doležal RusMatej CepinMatija CenceljLjudmila NovakAndrej StrgarMatjaž MastnakMateja Maček

Moja zgodba

Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

VEČ ...|26. 7. 2026
Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože StrgarNeki hudič le mora bitTore RodeVlasta Doležal RusMatej CepinMatija CenceljLjudmila NovakAndrej StrgarMatjaž MastnakMateja Maček

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaAndrej RahtenAnže HobičSlovenska dežela in Peter KozlerBoj za Slovenijo na pariški mirovni konferenci

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

VEČ ...|19. 7. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaAndrej RahtenAnže HobičSlovenska dežela in Peter KozlerBoj za Slovenijo na pariški mirovni konferenci

Moja zgodba

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ... |
Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtpredelava jabolkjabolčni sokMartin Mavsarsončni ožigipasterizacija sokaobiranje sadjasuša in kmetijstvomotni sokčista embalaža

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika