Is podcast
V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .
V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .
V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.
V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.
V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.
V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.
Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.
Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.
V tokratni oddaji smo predstavili Duhovni odmik za starešine in starešinke, ki nagovarja k vrednotenju in plemenitenju svojega življenja. Z nami je bila duhovna voditeljica in spremljevalka Karmen Kristan.
Oddaja o starosti in za starostnike. V njej obravnavamo teme, ki se v prvi vrsti dotikajo starejših. Za navdih in spodbudo k polnemu in kakovostnemu življenju tudi v tretjem življenjskem obdobju. Pripravljamo jih z željo, da bi bile vsaj majhen kamenček v mozaiku stremljenja kakovostnega in bogatega sobivanja vseh generacij.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.