Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.  

Veliko sadja pada z dreves. To je vsekakor zelo uporabno in dobrodošlo. Sestra Nikolina svetuje, da sadje očistimo in obrežemo in pripravimo za dušenje. Lahko je z olupkom ali brez, lahko ga narežemo na polovice ali na krhlje. Ob jabolkih in hruškah je zelo dobrodošla kakšna sliva ali domače breskve ... Narezano sadje sladkamo po okusu, potresemo s cimetom, za boljši okus v lonec lahko damo tudi ½ do 1 dl belega vina ali pa domačega mošta. Pokrito dušimo na srednji temperaturi. Tako dušeno sadje je lahko sladica po kosilu ali se poda h pečenjaku, k narastku in podobno. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo riževega narastka (tu zelo dober okus doda kakšna malina). Če ga ne bomo porabili sproti, ga lahko damo v škatlo in v skrinjo. Zelo prav bo kasneje prišlo pri pripravi kakšne pite. Dušeno sadje lahko vroče naložimo v vroče kozarce, dobro zapremo in shranimo v kleti.

Poslušalec vsako leto skuha s sokovnikom grozdni sok iz aromatičnega grozdja izabela oziroma amerikana. Sprva je sok bister, sčasoma pa se v njem nabere veliko gošče oziroma vinskega kamna, kar je moteče pri pitju. Kako se temu izogniti? Sestra Nikolina pravi, da se tudi njej pri različnih sadnih sokovih to dogaja. Sama naredi tako, da vsebino steklenic previdno (nič je ne pretrese!) prelije v vrč ali drugo steklenico ter ponudi. Možno bi bilo tudi vsebino nežno, previdno precediti. 

Poslušalka ima na vrtu veliko pehtrana, precej ga je zamrznila, nekaj pa bi ga posušila. Zanima jo, ali je posušen enako dober za potico kot zamrznjen. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, a dodala, da mora potico dobro namazati z jajčno smetano ali skutinim namazom. Sama sicer speče pehtranovo potico, jo dobro (dvakrat) zavije in da v skrinjo.

Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček. 

Poslušalka je vprašala, zakaj vse se uporablja stebelna zelenjava in kako jo shraniti za čez zimo. Sestra Nikolina je povedala, da stebla od blitve lahko uporabimo za pripravo solate ali za narastek. Blitvina stebla posebej skuhamo in jih za solato narežemo na centimeter pa pol velike koščke in damo kuhat v rahlo slano vrelo vodo. Ko so kuhani, jih takoj odcedimo, zabelimo z oljem in pokrijemo, da se omedijo. Nato dodamo česen in čebulo ali pa samo drobnjak oziroma peteršilj, pa kis in olje. Za narastek pa stebla prav tako skuhamo, naložimo v pekač in prelijemo z bešamelom. Lahko pa narezana stebla zamešamo v gostejše omletno testo in zapečemo z obeh strani. To bo odlična priloga h krompirju ali pa jo postrežemo k solati. Po želji na vrhu naribamo sir. Blanširana stebla lahko tudi zamrznemo.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj najprej praži čebulo, nato pa še stisnjen česen. Oboje pražimo krajši čas, da ne bo zagrenilo. Poprašimo s pirino moko in zalijemo. Kasneje naredimo še smetanov podmet, da bo juha rahlo zgoščena. Pri različnih zelenjavnih juhah sestra Nikolina svetuje, naj dodamo korenček ali krompir. Pri česnovi juhi tega ne naredimo. Če želimo, da bo juha kremna, naredimo podmet iz pirine moke. Zgostimo jo lahko tudi s krompirjem, ki ga fino stlačimo, a pazimo, da ne bo krompirjev okus prevlada. Svoj recept za česnovo juho je povedala tudi poslušalka. Juho zgosti s krompirjem, doda tudi korenček in različne začimbe.

Kumarice sproti pobiramo in jih shranjujemo na hladnem, je uvodoma pojasnila sestra Nikolina. Ko se jih nabere prava količina, jih operemo in skrtačimo. Vmes pristavimo 1 l kisa, 2,3 dl vode, 2 zvrhani žlički soli, sladkor, zrno popra, nekaj lovorjevih listov, koperc, vršičke vinske trte (vitice). Ko kis zavre, ga odstavimo in nato s toplim ali pa ohlajenim kisom zalijemo kumare, ki so naložene v kozarcih. Zapremo jih in pasteriziramo v pečici: naložimo na pekač in nalijemo malo vode ter postavimo v pečico ter prižgemo na 200 stopinj Celzija. Ko se začnejo pojavljati mehurčki, pečico ugasnemo in pustimo v nje, naj se ohladi. Če pa je le nekaj kozarcev, lahko pasteriziramo v loncu. Na dno damo prtič, nalijemo vodo do ¾ višine kozarcev, pristavimo. Vre  naj 15 minut, nato pa odstavimo, da se ohladijo. Nato jih preložimo v shrambo in občasno pregledamo, kako držijo pokrovčki.