Is podcast
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V prvem letošnjem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija: Štefanijo Lukič Zlobec. Spomnila nas je na prve znake z demenco in pomen primernega komuniciranja z osebami z demenco. Pred skorajšnjim odprtjem Dnevnega centra aktivnosti za osebe, obolele z demenco in njihove svojce, nam je le-tega tudi predstavila, poleg tega seznanila tudi z zadnjo številko glasila Spominčica ter osvetlila pomen podpornih skupin in usposabljanja za svojce bolnikov z demenco.
V prvem letošnjem Nedeljskem klepetu smo gostili predsednico Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija: Štefanijo Lukič Zlobec. Spomnila nas je na prve znake z demenco in pomen primernega komuniciranja z osebami z demenco. Pred skorajšnjim odprtjem Dnevnega centra aktivnosti za osebe, obolele z demenco in njihove svojce, nam je le-tega tudi predstavila, poleg tega seznanila tudi z zadnjo številko glasila Spominčica ter osvetlila pomen podpornih skupin in usposabljanja za svojce bolnikov z demenco.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše.
V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.
V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.
V septembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink, ki je tankočutno predstavila delovanje hiše in z nami delila tudi mnenje o evtanaziji. Poudarila je, kako zelo pomemben je odnos do umirajočega, kako nenadomestljiva je ljubezen ter kako dragoceni so zadnji trenutki življenja.
V septembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink, ki je tankočutno predstavila delovanje hiše in z nami delila tudi mnenje o evtanaziji. Poudarila je, kako zelo pomemben je odnos do umirajočega, kako nenadomestljiva je ljubezen ter kako dragoceni so zadnji trenutki življenja.
Z Nedeljskim klepetom nadaljujemo cikel oddaj, ki smo jih pripravljali z Metko Klevišar; tokrat pa bomo h klepetu vabili različne sogovornike. Dotikamo se najrazličnejših življenjskih vprašanj, ki osmišljajo naše bivanje; zato da bi v vseh življenjskih obdobjih in situacijah živeli bolj polno in bolj zadovoljno ter se s hvaležnostjo zazirali v življenje.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.