Is podcast
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.
S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.
Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu.
Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu.
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Znanost oziroma strokovnjaki so pred izzivom, kako svoje dosežke približati in razložiti splošni javnosti. Kaj raziskujejo na Inštitutu Jožefa Stefana, lahko vidimo in spoznamo V Dneh Jožefa Stefana, ki so vsako leto že več kot trideset let v času obletnice rojstva omenjenega slovenskega fizika. Polona Strnad je opisala vsebine in program omenjenega dogodka, s katerim so obeležili tudi 75-to obletnico delovanja Inštituta Jožef Stefan.
Znanost oziroma strokovnjaki so pred izzivom, kako svoje dosežke približati in razložiti splošni javnosti. Kaj raziskujejo na Inštitutu Jožefa Stefana, lahko vidimo in spoznamo V Dneh Jožefa Stefana, ki so vsako leto že več kot trideset let v času obletnice rojstva omenjenega slovenskega fizika. Polona Strnad je opisala vsebine in program omenjenega dogodka, s katerim so obeležili tudi 75-to obletnico delovanja Inštituta Jožef Stefan.
Orglekids Slovenija je novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji in po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz stoenaintridesetih večinoma lesenih delov, ki jih učenci sestavijo sami v delujoč glasbeni inštrument. Preko igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil. Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem in projekt poimenovali Orgelkids, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Projekt so v svoj program vključili tudi v Glasbeni in baletni šoli, ki deluje v Zavodu Antona Martina Slomška, predstavila ga je Tjaša Drovenik Adamec, tudi sama navdušena organistka.
Orglekids Slovenija je novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji in po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz stoenaintridesetih večinoma lesenih delov, ki jih učenci sestavijo sami v delujoč glasbeni inštrument. Preko igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil. Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem in projekt poimenovali Orgelkids, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Projekt so v svoj program vključili tudi v Glasbeni in baletni šoli, ki deluje v Zavodu Antona Martina Slomška, predstavila ga je Tjaša Drovenik Adamec, tudi sama navdušena organistka.
Spanje uravnava učinkovitost naših kognitivnih sposobnosti, številnih telesnih funkcij in duševne pripravljenosti, zato je zelo pomembno, da si zagotovimo kakovosten spanec. Priznana blagovna znamka postelj in vzmetnic ter kakovostnega asortimaja za zdravo spanje Perfecta Dreams omogoča posamezniku prilagojeno posteljo glede na njegove potrebe. Pogovarjali smo se s Teo Tadej, produktno vodjo, o posebnostih njihovih vzmetnic.
Spanje uravnava učinkovitost naših kognitivnih sposobnosti, številnih telesnih funkcij in duševne pripravljenosti, zato je zelo pomembno, da si zagotovimo kakovosten spanec. Priznana blagovna znamka postelj in vzmetnic ter kakovostnega asortimaja za zdravo spanje Perfecta Dreams omogoča posamezniku prilagojeno posteljo glede na njegove potrebe. Pogovarjali smo se s Teo Tadej, produktno vodjo, o posebnostih njihovih vzmetnic.
Smo sedeča družba, mnogi presedijo ves dan, na slabih sediščih, ki na dolgi rok zaradi preobremenitev privedejo do številnih težav. Tomaž Figar iz Podjetja Inter Team je bil naš sogovornik o novostih na področju ergonomije sedenja.
Smo sedeča družba, mnogi presedijo ves dan, na slabih sediščih, ki na dolgi rok zaradi preobremenitev privedejo do številnih težav. Tomaž Figar iz Podjetja Inter Team je bil naš sogovornik o novostih na področju ergonomije sedenja.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.