Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...
Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...
Duhovna misel
Ste kdaj brali knjigo Modrosti? Edinstvena je. V enem samem odstavku pomete z »modrostjo tega sveta« in s kapljico cinizma obilno zalije dvom ...
Duhovna misel
Ste kdaj brali knjigo Modrosti? Edinstvena je. V enem samem odstavku pomete z »modrostjo tega sveta« in s kapljico cinizma obilno zalije dvom ...
Duhovna misel
Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...
Duhovna misel
Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...
Duhovna misel
Prva svetloba, ki je pregnala temino, je bil ogenj. Iz preprostih bakel smo ga kultivirali v svečo, ki še danes, po dveh stoletjih električne žarnice, sveti, da ob njenem plamenu lahko prisluhnemo njeni zgodbi ...
Duhovna misel
Prva svetloba, ki je pregnala temino, je bil ogenj. Iz preprostih bakel smo ga kultivirali v svečo, ki še danes, po dveh stoletjih električne žarnice, sveti, da ob njenem plamenu lahko prisluhnemo njeni zgodbi ...
Duhovna misel
Ste že slišali za pojav z imenom »učinek metulja«? Ime mu je dal znanstvenik, ki je razvijal napovedovanje vremena s pomočjo računalniških modelov in ugotovil, da lahko že drobna malenkost povzroči velike spremembe ...
Duhovna misel
Ste že slišali za pojav z imenom »učinek metulja«? Ime mu je dal znanstvenik, ki je razvijal napovedovanje vremena s pomočjo računalniških modelov in ugotovil, da lahko že drobna malenkost povzroči velike spremembe ...
Duhovna misel
Kar imenujemo krivica, je pravzaprav posledica krhkosti sveta in grešnosti človeka. Svet je podvržen minevanju, zato z vsakim trenutkom propada. Če človeka zajame takšen propad v potresu, viharju ali poplavi, lahko postane ...
Duhovna misel
Kar imenujemo krivica, je pravzaprav posledica krhkosti sveta in grešnosti človeka. Svet je podvržen minevanju, zato z vsakim trenutkom propada. Če človeka zajame takšen propad v potresu, viharju ali poplavi, lahko postane ...
Duhovna misel
Frančišek je: »potoval po različnih deželah in goreče oznanjal evangelij; in Gospod je sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«
Duhovna misel
Frančišek je: »potoval po različnih deželah in goreče oznanjal evangelij; in Gospod je sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«
Duhovna misel
Rožnemu vencu ponavadi dodamo še desetko za verne duše v vicah. Besedo »verne« zadnjih nekaj let izpuščamo, saj je nekako logično, da so duše v vicah vendar verne ...
Duhovna misel
Rožnemu vencu ponavadi dodamo še desetko za verne duše v vicah. Besedo »verne« zadnjih nekaj let izpuščamo, saj je nekako logično, da so duše v vicah vendar verne ...
Duhovna misel
»Na praznik vseh svetih se spominjamo neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti, nihče ni poznal in priznal.«
Duhovna misel
»Na praznik vseh svetih se spominjamo neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti, nihče ni poznal in priznal.«
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Srečanja
Ob njenem obisku v Sloveniji smo v studio povabili slovaško zdravnico dr. Emílio Vlčkovo, ki je večji del svoje poklicne poti posvetila skrbi za otroke, družine in pozneje tudi paliativni oskrbi bolnikov. Poleg strokovnega dela je znana tudi po svojih javnih razmišljanjih o odnosu med medicino, alternativnimi oblikami zdravljenja in etičnimi vprašanji zdravstvene oskrbe. Med letoma 1995 in 2000 se je dodatno izobraževala na področju homeopatije ter pridobila certifikat Avstrijske šole homeopatije. Kasneje je svoje izkušnje kritično ovrednotila in javno predstavila razloge, zaradi katerih je opustila uporabo homeopatije ter se zavzela za zdravljenje, ki temelji na preverjenih medicinskih dokazih.
Globine
S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo se podali v svet enega najbolj iskrenih in čutečih starozaveznih prerokov - odprli smo knjigo Jeremija. Prisluhnite globoki razlagi o lončarjevi glini, skrivnostnem pasu ob reki ter prelomni obljubi nove zaveze, ki bo zapisana neposredno v človekovo srce. Zakaj so starodavni pozivi k notranjemu miru ter osebni odgovornosti še kako živi tudi za današnjega človeka? Odgovor si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu.
Komentar tedna
S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?
Pogovor o
Naša gostja je bila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Spregovorila je o aktualnih temah: o pomenu Primoža Trubarja za Slovence, o obnovi gradu Turjak, grajske kašče na Ptuju, ljubljanske Drame, o RTV prispevku ter pomenu tega javnega servisa in predlogih novega zakona o medijih. Beseda je tekla tudi o dialogu med državo in verskimi skupnostmi.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.
Prijatelji Radia Ognjišče
Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.
Slovencem po svetu in domovini
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.